Ne kazni, štejeta zgled in opozarjanje na napake

Ljubljanski zeleni nadzorniki so s pobudami v pomoč mestnim službam. Meščane spodbujajo k skrbi za lepše mesto.

Objavljeno
28. april 2016 17.02
Maja Prijatelj Videmšek
Maja Prijatelj Videmšek

Več let sem ob pešpoti, mimo katere so me vodili sprehodi s psičko, opazovala s plevelom poraščena betonska korita, in razmišljala, kako bi se lotila njihove ureditve, da bi polepšala okolico blokovske soseske, kar je bil na začetku postavitve pred davnimi 30 leti njihov temeljni namen.

Priznam, da je bilo razmišljanje najbolj intenzivno, ko sem hodila mimo korit, in je zamiralo tem bolj, ko sem se od njih oddaljevala. Pozimi je nekoliko zamrznilo. A še preden sem na stebre uličnih svetilk izobesila poziv prebivalcem blokov k delovni akciji, ki sem jo dognala kot najboljšo rešitev, so me nekega jutra v koritih namesto šavja presenetile čudovite zasaditvene dekoracije.

Spraševala sem se, kdo bi lahko bil njihov avtor, saj v soseščini nikoli nisem opazila urejevalca cvetličnih korit. Odgovor sem dobila mesec dni pozneje na drugem koncu Ljubljane, natančneje v Fužinah na akciji ureditve cvetličnih korit. Na njej sem srečala sosedo Ireno, o kateri se je pokazalo, da je udarna članica društva Zelenih nadzornikov Ljubljana. S prijateljico, s katero sta mimo zanemarjenih korit prav tako vsak dan vodili svoji psički, sta jih z veliko občutka za hortikulturno estetiko zasadili z okrasnimi trajnicami. V Fužinah pa so Irena in drugi člani društva Zelenih nadzornikov Ljubljana načrtovali ureditev zapuščenih cvetličnih korit pred bloki na Brodarjevem trgu. Kljub krhkemu stasu in že precej visokemu emšu je Irena možato krmarila samokolnico med skupinicami članov in mimoidočih stanovalcev, ki so načrtno lotili zasaditve vsakega korita posebej.

V mestu živimo vaško

Ideja, da bi v Ljubljani po vzoru Dunaja uvedli okoljske nadzornike, ki bi prebivalce ozaveščali o pomenu urejenega mesta, jih opozarjali na nepravilnosti in spodbujali k ukrepanju, izhaja iz leta 2014, a društvo je polno zaživelo šele letos. V nasprotju z dunajskimi okoljskimi nadzorniki, ki so uslužbenci mestne uprave in imajo tudi pooblastila za izdajanje kazni, so ljubljanski zeleni nadzorniki organizirani v prostovoljno društvo, ki ima med drugim vzgojno-izobraževalno nalogo. »Namen društva je opozoriti prebivalce mesta, da je javni prostor skupna last,« je pojasnil predsednik upravnega odbora profesor Janez Koželj, ki je na Brodarjevem trgu tudi sam poprijel za motiko in vozil samokolnico.

»V mestu še vedno živimo vaško. Skrbimo za svoj prostor, nekateri celo samo za svoje stanovanje, za okolico pa nam ni mar. Takšno razmišljanje smo včasih imenovali balkanizem. V balkanskih mestih so ljudje imeli urejena stanovanja, čez okna in balkone pa so metali smeti in se potem jezili na mestno upravo, da ne zna urediti javnega prostora. Tudi pri nas je še vedno razširjeno razmišljanje, da je javni prostor namenjen trošenju, ne uživanju. To miselnost je treba spremeniti, saj je javnih površin vse več in prav tako dela z njimi. Javne službe same težko vse postorijo.«

Zato je treba meščane spodbuditi, da se sami aktivneje vključujejo v skrb za lepše in bolj urejeno mesto, s čimer se povečuje tudi kakovost bivanja v njem. Tu s svojim poslanstvom nastopijo zeleni nadzorniki. »Opozarjamo ljudi, naj ne uničujejo uličnega pohištva, naj pobirajo pasje iztrebke za svojimi ljubljenci, saj v nasprotnem primeru delajo škodo tudi sebi. Obstajajo sicer odloki, ki sankcionirajo te prekrške, vendar jih nihče ne izvaja. Mestna redarska služba in policija sta le redko navzoči v javnem prostoru. Sploh pa so dober zgled, opazovanje in opozarjanje učinkovitejši od sankcioniranja. Zadnje vzbudi samo odpor, je prepričan Koželj, ki je kot prvi mestni urbanist začrtal vizijo dolgoročnega razvoja Ljubljane do leta 2025.

Pobude že obrodile sadove

Društvo na svoji spletni strani zbira pobude in predloge za ureditev nepravilnosti v okolju, jih preuči ter poskuša rešiti bodisi s pomočjo svojih članov bodisi jih posreduje pristojnim službam ter spremlja njihovo uresničevanje. »S tem pomagamo mestni upravi. Nismo kritika javnih služb, čeprav včasih tako mislijo,« poudarja Koželj. Nekatera prizadevanja članov društva so že obrodila sadove.

Odstranjeni so bili trije večji kupi smeti z Ljubljanskega barja, na osamljeni drog v Severnem mestnem parku, ki je podpiral otroško plezalno mrežo, ki so jo objestneži kmalu po postavitvi zažgali, je bilo ponovno nameščeno pisano otroško igralo, ob vhodu v park na Vilharjevi so bili odstranjeni grdi grafiti na betonskem zidu. Aprila so se člani društva udeležili sajenja dreves na Golovcu, na pobudo člana pa je bil obrezan lipov drevored v Severnem mestnem parku.

»Narejeni smo za male stvari, ker smo sosedje. Ljudje so doumeli, da smo društvo, ki bo s svojim delom prispevalo k lepši okolici. Da ne bomo vpili, tamle je grdo, ampak bomo poskušali nekoga poprositi, naj pospravi, ali pa bomo to naredili sami,« namen društva oriše njegova tajnica Sonja Fojkar. Po njenem mnenju se posamezniki v društvo včlanjujejo in so takoj pripravljeni poprijeti za delo, kar se je pokazalo tudi na sobotni delovni akciji v Fužinah, zato ker pogrešajo neposredni stik. »Ljudje so preveč sami. Dogodki, kot je današnji, jim dajejo občutek vključenosti in zavedanje, da nekaj veljajo.«

V štirih mesecih letošnjega leta je društvo pridobilo 95 članov in članic, zgolj v fužinski delovni akciji je gospa na informacijski stojnici s piškoti in šilcem domačega, predvsem pa z nalezljivo vedrino, pridobila 29 novih. Vsak je poleg statuta društva dobil zeleno majico in broško z logotipom treh zelenih zmajev, razporejenih v obliki mednarodnega znaka za recikliranje. Ciljnih 300 članov, ki bi zagotavljali dovolj budnih očes po vsem mestu, bi društvo nemara lahko zbralo že z naslednjo veliko akcijo čiščenja nabrežja Ljubljanice v Fužinah, ki jo bo v sodelovanju z ribiškimi družinami izpeljalo junija.

Trajnice v cvetlična korita

Zasaditev 29 večinoma zapuščenih cvetličnih korit pred bloki na Brodarjevem trgu je bila del spomladanske čistilne akcije Za lepšo Ljubljano 2016. Za inventarizacijo opuščenih cvetličnih korit na javnih površinah v mestni občini in njihove ponovne zasaditve je društvo pridobilo 700 evrov na razpisu javnega zavoda Turizem Ljubljana. Nekaj denarja je porabilo za nakup sadik trajnic, zemlje, gnojil, zastirke, orodja za sajenje in vreč za odpadno zemljo, veselo je bilo tudi Snagine donacije sadik trajnic ter pomoči mišičastih vrtnarjev iz podjetja Skerca. Ti so premaknjena težka betonska korita poravnali z jermenom, ki so ga vlekli kot ekstremni rokoborci lokomotive.

V petih urah je pisana druščina uredila 27 cvetličnih korit. Iz njih so odstranili staro zemljo, jo nadomestili s svežo in nekaj gnojili. V vsako korito so zasadili tri trajnice: višjo grmovnico na sredini in dve manjši levo in desno od nje. »Trajnice resda pomenijo nekoliko večji začetni vložek, a že v treh letih se ta povrne, saj jih ni treba menjati kot mačehe ali primule,« je povedal vodja vrtnarstva Skerca Tom Tomaž Starc.

V času druženja so se člani društva s prebivalci Fužin dogovorili, da bodo skrbeli za zalivanje novozasajenih rastlin, in da bodo prebivalci, ki živijo v blokih poleg korit, skrbeli za vse nove zasaditve. Poleg tega so poskrbeli tudi za ureditev drugih obstoječih zasaditev. Grmovnice so obrezali, zrahljali zemljo in dodali gnojila ter zastirko iz sekancev. V sodelovanju s stanovalci so odstranili smeti z zelenih površin in uredili območje okoli nekaterih dreves. Le avtomobilov, ki so ves čas vozili po sprehajalni in kolesarski poti, ali jo blokirali z nedovoljenim parkiranjem, niso mogli do živega. A tako bo, dokler bo vsaka družina imela dva ali tri avtomobile, kar je tudi svojevrstni balkanizem, je pripomnil Koželj.