Ob obletnici olimpijskih iger Jahorina lovi staro slavo

Dejan Ljevnaić, direktor olimpijskega centra, o načrtih, kako na novo obuditi turizem na širšem območju Sarajeva.

Objavljeno
12. januar 2019 09.00
Posodobljeno
12. januar 2019 09.00
Slovenci so med najboljšimi in najbolj pogostimi obiskovalci smučišč v bližini prestolnice Bosne in Hercegovine. FOTO: Promocijsko gradivo
Sarajevo – Mladi v Sarajevu in okolici zgolj iz pripovedovanja staršev danes vedo, da je njihovo mesto pred 35 leti gostilo zimske olimpijske igre. V spomin na obletnico tega tedaj megadogodka mesto skupaj s smučišči v neposredni bližini pripravlja zimski olimpijski festival mladih, športni dogodek pod okriljem evropskega olimpijskega komiteja. Kako so pripravljeni na obletnico, smo preverili na Jahorini, enem od glavnih prizorišč zimske olimpijade mladih.



Slovenija skorajda ni zaznala novice o rekordu, ki so ga na začetku leta dosegli na ameriških smučiščih Vail in Beaver Creek, tam je namreč dnevna smučarska vozovnica prvič v zgodovini presegla ceno 200 dolarjev. Natančno 209 dolarjev (181 evrov) je bilo treba odšteti zanjo, če ste jo kupili na smučišču, sicer pa bi jo s spletnim nakupom dobili za deset dolarjev manj.
 

Ne tarnajo, podirajo rekorde


Povsem nasprotno je Slovenija tesno povezana z rekordi, ki jih dosegajo na Jahorini, enem od prizorišč zimskih olimpijskih iger leta 1984, ki so slavo hribov v bližini Sarajeva ponesle v svet. Slovenci namreč sodijo med najboljše in najbolj pogoste obiskovalce smučišča, ki je lani imelo 131 smučarskih dni, največ doslej, in tudi v letošnji zimski sezoni podirajo rekord za rekordom. »Kot je znano, se vsa smučarska središča spoprijemajo s padajočimi trendi, v takšnih razmerah pa mi dosegamo rekordne številke. V tej sezoni so se decembra prihodki od prodaje smučarskih kart povečali za 96 odstotkov v primerjavi z decembrom 2017,« je povedal direktor Olimpijskega centra Jahorina Dejan Ljevnaić.
 

Voda pomeni življenje za vse, ki živijo od smučanja


Ljevnaića so nedavno v Bosni in Hercegovini imenovali za regijskega menedžerja leta. Poleg rekordnih rezultatov Jahorine v preteklih letih so k imenovanju pripomogle njegove izkušnje iz obdobja, ko je vodil in upravljal tri smučarska središča v Srbiji. »Ne rečem, da v preteklosti nismo delali napak. Je pa iz leta v leto manj možnosti, da bi jih ponovili. Na Jahorini so nam izkušnje pomagale zlasti pri ugotavljanju, kaj so problemi, pri projektiranju sistema za zasneževanje in prepoznavanju, kaj smučarji sploh pogrešajo,« pravi Ljevnaić. Sogovornik zagotavlja, da imajo najboljši zasneževalni sistem v tem delu Evrope. Tudi vode je dovolj, saj so na vrhu planine naredili jezero, v katerem je je kakšnih 75.000 kubičnih metrov, za zasneževanje vseh prog pa je potrebujejo 36.000 kubičnih metrov.

image
Dejan Ljevnaić si je z vodenjem smučišč v Srbiji ter Bosni in Hercegovini prislužil naslov najmenedžerja v regiji. FOTO: Marija Nišić

 

Nekoč so stavili na ceno, zdaj ponujajo še kakovost


Glede na to, da imajo 40 kilometrov prog, ki so povečini na novo urejene, poravnane in bistveno razširjene, najnovejši sistem zasneževanja, ki je v pogonu vsak dan, in tudi povsem nove proge, so na Jahorini samozavestni, da niso več zgolj cenovno konkurenčni, ampak lahko ponudijo še veliko več od nizke cene. »Sam sem v tem poslu že 13 let, obiskal sem vsa smučišča v Evropi in Ameriki, in trdim, da Jahorina izstopa po najboljšem razmerju med ceno in kakovostjo storitve. Pri nas dan smučanja stane v povprečju 12 evrov. Seveda se ne moremo primerjati z Ameriko, ne po kakovosti ne po cenah. Lahko pa se primerjamo s Srbijo, in že tam so cene za polovico višje od naših,« pravi Ljevnaić.
 

Segrevanje ozračja je težava, a tudi priložnost


Na Jahorini so se veliko naučili od kolegov z Rogle, tudi oni bi radi postali regijsko središče za poletne višinske priprave športnikov in vsako leto jim uspe privabiti več športnikov na poletne priprave. Čeprav je za vsako smučišče pomembno, da sezono raztegne čim bolj v poletne mesece, so si na Jahorini za prvi cilj postavili zagotoviti dovolj snega za vsaj 120 dni smučanja. Če bo turistični kraj poln pozimi, se bodo ljudje nanj prej spomnili tudi poleti, menijo v olimpijskem centru. »Podnebne spremembe nam pozimi res ne gredo na roko, to ni nič novega. A tarnanje je odveč, kajti po drugi strani je spreminjanje podnebja za nas lahko priložnost, če se znamo pravilno organizirati in ustvariti dobro ponudbo. Jahorina je blizu Sarajeva, ki je vsako poletje bolj vroče, pobeg na planino je lahko prava rešitev za meščane,« nam je na zasneženi Jahorini pred dnevi razlagal Ljevnaić.
 

Zakaj naj država vlaga v žičnice?


Za Ljevnaića je odgovor jasen: zato, ker je žičnica, podobno kot cesta, infrastruktura, okoli katere se lahko razvijejo podjetja, posel, ki ljudem daje zaposlitev, podjetja in zaposleni potem trošijo in državi skozi davke vračajo vloženi denar. »Na vsak evro, vložen v žičnice, se državi povrne do sedem evrov, na vsakega zaposlenega žičničarja pa se odpre še pet drugih delovnih mest, tako ali drugače povezanih z delovanjem smučarskega središča. Na Jahorini trenutno dela tisoč ljudi – si sploh predstavljate, kako težko je v BiH ustvariti podjetje s tisoč zaposlenimi?«

Evropski mladinski festival

Ena prednostnih nalog sarajevske mestne administracije, ki jo vodi župan Abdulah Skaka, je prestolnico Bosne in Hercegovine vrniti na svetovni turistični zemljevid. To jim je z organizacijo silvestrovanj na prostem uspelo že tretjič zapored, radi pa bi obudili tudi staro olimpijsko slavo svojega mesta. Zato ob 35. obletnici iger v Sarajevu prenavljajo olimpijski muzej ter zapuščene olimpijske oznake in objekte v mestu.

Velik korak v to smer je organizacija evropskega mladinskega festivala, ki bo februarja in bo največji športni dogodek za vrhunske športnike od 14. do 18. leta. Po številu udeležencev in gostov bo celo precej večji od zimskih olimpijskih iger leta 1984, je napovedal župan. Za vse v mestu in okolici je še posebej pomembno, da pri projektu tesno sodelujejo oblasti Federacije BiH in Republike Srbske, natančneje Sarajevo in Vzhodno Sarajevo, kar se od daleč ne zdi velik podvig, v Bosni in Hercegovini pa vsako takšno sodelovanje meji na misijo nemogoče.

 

Evri odlično premagajo razpoke med narodi


Jahorina je na območju srbske entitete Republike Srbske, olimpijske smučarske proge na Bjelašnici pa ležijo na območju Federacije BiH, vendar se ljudje, ki so se med krvavo vojno gledali skozi puškin merek, danes vse tesneje povezujejo. Ker jim to koristi, ker prinaša več turističnega obiska, torej več konvertibilnih mark. Denar pa imajo radi pripadniki vseh narodov. Od 9. do 16. februarja Sarajevo in Vzhodno Sarajevo, uradna prestolnica Republike Srbske, skupaj pripravljata zimski olimpijski festival mladih. Na dogodku, ki bo skušal obuditi olimpijsko slavo mesta in njegovih olimpijskih prizorišč, bo tekmovalo več držav in več udeležencev kot na olimpijskih igrah leta 1984. Za Sarajevo in njegove ljudi je vsak turistični evro dobrodošel, še bolj dobrodošlo pa je sporočilo, da po nacionalnih šivih vse bolj raztrgana država zmore prezreti te razpoke in skupaj narediti nekaj velikega.
 

Jahorina ne bo več najcenejša na monopoliju


Olimpijski center Jahorina je nedavno prodal edini hotel, ki so ga upravljali. Hotel Bistrica, ki je bil v državni lasti, so prodali za tri milijone evrov švicarskim kupcem. Ti ga bodo prvega aprila zaprli in ga s 15 milijoni evrov obnovili, do decembra bo tu stal hotel s petimi zvezdicami, ki ga bo upravljala ena od svetovno znanih hotelskih verig.

image
Na Jahorini imajo 40 kilometrov prog, ki so povečini na novo urejene, poravnane in bistveno razširjene. FOTO: Shutterstock


»Izkupiček je bil dober, ker je hotel kljub dobremu obisku ustvarjal izgubo in je težko vračal dolgove,« pojasnjuje Ljevnaić. Hotel, ki zdaj zaposluje okoli sto ljudi, bo po prenovi potreboval še dodatnih dvesto zaposlenih, največja skrb vodilnih je, kje najti dovolj ustrezno uposobljenega kadra, da bodo zapolnili vsa nova delovna mesta. S prihodom uglednega vlagatelja se ne bodo dvignile zgolj cene prenočitev na Jahorini, povečala se bo tudi vrednost drugih nepremičnin. »V tem poslu je glavno merilo uspeha cena nepremičnin. Če na koncu sezone te zrastejo, pomeni, da ste dobro delali. Na Jahorini je po naši prvi sezoni tu cena nepremičnin poskočila za štirikrat,« še doda Ljevnaić.

Zagotavlja, da bo najcenejša destinacija na nekdanjem jugoslovanskem monopoliju v nekaj letih postala sinonim za smučarsko središče. »Upravljal sem smučarska središča v Srbiji, pomagal kolegom v Sloveniji in na Hrvaškem in videl vsa smučišča v Evropi in ZDA. Mirno lahko rečem, da toliko, kot za svojo ceno ponuja Jahorina, ne ponuja nihče daleč naokoli.«