Popolnost brez povoda

Večkrat se mi je zgodilo, da sem se znašla na letališču v trenutku, ko je nekdo sedel za pianino …, enkrat je skupina mladih ­spontano zapela … In vedno se mi je zdelo, da je bila na tem potovanju moja sopotnica sreča.

Objavljeno
07. avgust 2019 06.45
Posodobljeno
07. avgust 2019 06.45
Včasih se mi zdi, da me bolj navduši pet minut fantastične glasbe na letališču kot uro in pol v koncertni dvorani. (Na fotografiji pianist Peter Bence.) FOTO: Roman ŠŠipić/delo
Ste že doživeli trenutek, ko na ­letališču čakate na nadaljevanje leta ali letalo, ki zamuja, in se vam zdi, da je teh nekaj ur izgubljen delček življenja? Se vam je kdaj zgodilo, da ste prav takrat zaslišali, kako nekdo virtuozno ­muzicira, kakor da bi stal na ­največjem odru na svetu? Nenadoma čas ni več izgubljen, letališče ni več sterilno in ljudje niso več zgolj neznanci. Prav vse dobi smisel.

Takrat postanemo občinstvo, med seboj povezani oboževalci genialnosti, ki se nam je vrgla v objem, se potopila globoko v naše prsi, pretresla apatijo in pregnala dolgčas. Spreletava nas srh in vse, kar čutimo, je hvaležnost, da je nekdo tukaj in zdaj okoli sebe razsul vso to lepoto. Prisiljeni smo se vprašati: »Imam tudi jaz inštrument, s katerim lahko tako vrhunsko izrazim svoje počutje, o čem razmišljam in kako vidim svet okoli sebe? Lahko samo sebe odigram, odpojem ali napišem?«

Večkrat se mi je zgodilo, da sem se znašla na letališču v trenutku, ko je nekdo sedel za pianino …, enkrat je skupina mladih ­spontano zapela … In vedno se mi je zdelo, da je bila na tem potovanju moja sopotnica sreča. Ni se mi zdelo, da moram vedeti, kdo so ti ­umetniki našega skupnega trenutka, pa tudi oni niso ničesar hoteli v zameno. Samo malce pozornosti in nasmeh. Vse to je bila čista popolnost brez povoda. Takšna, kakršna bi sicer morala biti umetnost.

Včasih se mi zdi, da me bolj navduši pet minut fantastične glasbe na letališču kot uro in pol v koncertni dvorani. Je to zato, ker je nepričakovano, ali je posebna začimba to, da do konca ničesar ne izvem o genialnem izvajalcu, ki mi je razkril svojo dušo? Vsakič, ko sem deležna te sreče, vstopim v polno letalo in razmišljam, koliko nadarjenosti je okoli mene. Nenadoma občutim glasbo, kako skaklja prek oblakov in potihoma prepeva: »Ljudi je treba imeti rad, čisto in brez razloga. Nato bo tudi kdo od njih podaril lepoto, čisto in brez povoda.«