Tiskane izdaje
Ljubljana − Najnovejše evropsko poročilo o mamilih je Slovenijo postavilo med dežele, ki so še vedno najbolj obremenjene s heroinom. Zanimanje za to mamilo se je zmanjšalo med mladimi, večtisočglava skupina zasvojencev pa se je postarala, s tem so se povečale tudi njihove socialne in zdravstvene težave. Primat na črnem trgu so medtem prevzele sintetične droge.
Heroina je pri nas še vedno veliko, saj je Slovenija po njegovi uporabi na 16. mestu med 21 članicami EU (toliko jih je poslalo podatke v evropsko središče v Lizboni EMCDDA), vendar je zadnja leta te droge vse manj, saj je med mladimi usahnilo zanimanje zanjo. Vse več pa je škode, ki nastaja zaradi dolgoletne rabe heroina tisočev uporabnikov. Starost kroničnih zasvojencev se viša, s tem pa se stopnjujejo tudi njihove težave, kot so socialna izključenost, brezdomstvo ter številna akutna in kronična obolenja.
Škodo, ki jo Sloveniji povzroča dolgoletno jemanje heroina, je skorajda nemogoče izračunati, za zdravljenje zasvojencev pa je ZZZS leta 2013 namenila 4,95 milijona evrov. V programe zdravljenja 18 centrov za preprečevanje in zdravljenje zasvojenosti, ki delujejo po Sloveniji, je bilo leta 2013 vključenih 4066 ljudi, od tega jih je 3261 dobivalo eno nadomestno zdravilo od štirih: 2024 metadon, 431 suboxone, 461 buprenorfin in 327 SR morfin. Podatke za leto 2014 še zbirajo, pravi Milan Krek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Tretjina ujetih v začaran krog
»Rezultati zdravljenja kažejo na pravilo treh tretjin: tretjini uspe vzpostaviti abstinenco in se rehabilitirati, druga tretjina vzpostavi abstinenco in jo vzdržuje določen čas, potem pa znova zaide v težave in poišče pomoč, zadnja tretjina pa ni sposobna vzpostaviti abstinence in je verjetno nikoli ne bo. Za njih so pomembni tudi programi zmanjševanja škode,« razlaga Krek. Med tistimi, ki na novo vstopajo v programe zdravljenja, je kar 80 odstotkov moških, njihova povprečna starost je 29 let, starost vseh vključenih 32 let, kažejo podatki. Za zdravljenje se največkrat odločajo zaradi heroina (60 odstotkov), kar tretjina zaradi marihuane in šest odstotkov zaradi kokaina. Med mladimi (starost do 24 let), ki prvič vstopajo v program zdravljenja, pa že prevladujejo tisti, ki imajo težave z marihuano (61,7 odstotka), pred tistimi, ki so zasvojeni s heroinom (25 odstotkov) in kokainom (6,7), kažejo podatki.
Heroina vse manj
Tisti, ki v svet mamil vstopajo na novo, se torej bolj kot za heroin odločajo za marihuano, kokain in nove sintetične droge. Takšno gibanje je razbrati tudi iz poročil o policijskih zaplembah. »Policija je leta 2013 zasegla kar 19 novih tipov tablet ekstazija in odkrila 12 novih psihoaktivnih snovi, kar samo potrjuje trditev, da je trg dobro založen z ekstazijem in drugimi sintetičnimi drogami. Zasegli so tudi bistveno več amfetaminov, benzodiazepinov, metamfetaminov in ekstazija ter konoplje kot leto poprej, po drugi strani pa je upadel zaseg heroina,« našteva Krek. S črnega trga ga vse bolj izpodrivajo kokain in druge sintetične droge – po heroinu je v življenju poseglo 0,5 odstotka odraslih Slovencev (16–64 let), po kokainu 2,1 odstotka.
Potrošnja in povpraševanje po kokainu se povečujeta, zadnja leta opažajo tudi vse večjo čistost mamila (s 23,9 odstotka leta 2006 na 51,4 odstotka leta 2013), v nasprotju s heroinom – v povprečnem zaseženem vzorcu je bilo leta 2013 le še 0,9 odstotka heroina (29,6 odstotka leta 2007). »Nizke koncentracije drog so nevarne, ker se ljudje nanje navadijo, ko pridejo droge z visoko koncentracijo aktivne snovi, pa imamo zastrupitve,« razlaga Krek. Zaradi manjšega povpraševanja je nižja tudi cena heroina, ki je zaradi nezdravih primesi, tveganega uživanja in nevarnosti okužb (hepatitis C, HIV) vse manj mikaven za mlajše uživalce. Zanimivo je, da je heroina občasno celo zmanjkalo, uporabniki pa so se takrat preusmerjali na druga mamila, tudi na alkohol, pravi Krek.
Med najcenejšimi v Evropi
Mamila so na našem črnem trgu dosegljiva, ponudba je velika in raznovrstna, o čemer priča tudi padec cen. Te so, z izjemo kokaina, pri nas med najnižjimi v EU, tako kot čistost drog, kaže poročilo EMCDDA. Okrepila se je ponudba amfetaminov, proizvodnja in ponudba konoplje in hašiša sta veliki – policija je leta 2013 pri nas razkrinkala in uničila 70 organiziranih rastlinjakov, v katerih so gojili konopljo za prodajo. Ta je vse bolj kakovostna in gojena v rastlinjakih ter obenem čedalje cenejša. Cene se na trgu določajo dnevno, pravi Krek, zagotovo pa so odvisne tudi od kupne moči prebivalstva. Zaslužki preprodajalcev so veliko večji v bogatih državah z višjim BDP, zato so države EU toliko bolj na udaru tihotapskih in preprodajalskih mrež. Slovenija s svojim položajem sredi balkanske poti ni izjema. Pot mamil čez našo državo je dvosmerna – proti EU se pomikata konoplja in heroin, nazaj potujejo sintetične droge. Pri nas delujejo mednarodno organizirane kriminalne združbe, v katerih se Slovenci ukvarjajo predvsem z organizacijo, logistično podporo in preskrbo evropskega trga.
