Samota na peščenih plažah in najvišjem vrhu

Bahamski otok, z najvišjim vrhom v državi in kar tremi letališči. Koncert rake ‘n‘ scrapa.
Objavljeno
23. januar 2019 09.00
Posodobljeno
23. januar 2019 09.00
Tu ni ladij za križarjenje, čudovite kilometrske peščene plaže ob turkiznem morju pa so prazne. Kakor ta pri naselju New Bight. FOTO: Marko Jenšterle
Marko Jenšterle
Marko Jenšterle
Si želite s čim manj truda osvajati najvišje vrhove? Cat Island je idealen za to. Na tem otoku je namreč najvišji vrh Bahamov. Po križevem potu se nanj lahko vzpnete v četrt ure. Visok je le 65 metrov in ima tri imena: Mount Alvernia, Como Hill in The Hermitage. Na vrhu je menih oče Jerome Hawes leta 1939 postavil kamnito cerkev in se vanjo umaknil v samoto.

image
Pogled na najvišji vrh Bahamov FOTO: Marko Jenšterle


Cat Island se ne imenuje po mačkah, ampak po piratu Arthurju Cattu, ki si je otok v sedemnajstem stoletju izbral za izhodišče svojih piratskih pohodov. Kljub temu so se mačke zasidrale v tamkajšnje ljudsko izročilo. Mnogi domačini se ne strinjajo z uradno različico in trdijo, da je otok dobil ime po množici divjih mačk, ki so se razmnožile po tem, ko so ga zapustili Španci. Za njimi so ga začeli naseljevati ameriški rojalisti, ki so po ameriški revoluciji, zaradi zvestobe britanski kroni, nanj zbežali leta 1783 s svojimi sužnji vred. Še danes na otoku vladajo priimki, kot so Hepburn, Deveaux, McDonald, Campbell in drugi.

Pribežniki so zasadili plantaže bombaža in postavili farme govedi, na katerih so potem delali njihovi črni sužnji. Ti so se leta 1831 zaradi težkih razmer množično uprli, tri leta pozneje, ko so Britanci odpravili suženjstvo, jih je veliko zapustilo otok, tisti, ki so ostali, pa so začeli postavljati svoja naselja.

image
Otok je dolg 75 kilometrov in na njem sta le dva večja zaselka. FOTO: Marko Jenšterle


New Bight, danes drugo najpomembnejše naselje na otoku, se je na začetku imenoval Freetown. Leta 1850 je na Cat Islandu živelo okoli pet tisoč prebivalcev, na njem so imeli celo železniško progo. Samo petdeset let pozneje, s pojavom svetovnih trgov, je bil otok znova potisnjen v osamo.

Od tedaj otočani živijo precej izolirano življenje. Na čase suženjstva opozarjata dve zelo zapuščeni stavbi iz njihove kulturne dediščine. To sta ruševini osrednjih stavb sužnjelastniških družin Armbrister in Deveaux. S sužnji je povezan tudi kult obeah, ki meji na črno magijo. Cat Island je na Bahamih njegov center.
 

Brez množičnega turizma


Podoba Cat Islanda je popolnoma drugačna od slik, ki jih poznamo z Bahamov. Tu ni ladij za križarjenje, čudovite kilometrske peščene plaže ob turkiznem morju pa so prazne. Ker so sužnji po osvoboditvi postali lastniki zemlje, je danes na številnih parcelah množica nejasnih lastnikov, kar odganja morebitne investitorje.

image
Ruševine osrednjega poslopja sužnjelastniške družine Armbrister FOTO: Marko Jenšterle


Otok je dolg 75 kilometrov in na njem sta le dva večja zaselka. Že omenjeni New Bight, ki meji na Old Bight, je na jugu, glavno mesto Arthur's Town pa na severu otoka. Javnega prevoza ni, obstaja nekaj taksijev in nekaj avtomobilov, ki jih je mogoče najeti kar pri lastnikih redkih lokalnih samopostrežnih trgovin. Tudi prehranjevanje ni ravno preprosto. Hrana v turističnih hotelih je zelo draga, povsem drugače pa je, če ribe, rake ali školjke pripravljajo v skromnih restavracijah na obali. Cedell Hunter v svoji z imenom Sunshine to počne na plaži v New Bightu. Konkurenco ji delajo še trije podobni prehranjevalni obrati, v katerih je mogoče ob okusni hrani vzpostaviti tudi pristen stik z domačini.

image
Cedell Hunter čisti ribe pred restavracijo. FOTO: Marko Jenšterle
S Cedell sva se seznanila nekega jutra, ko je ravno čistila sveže ribe, že popoldne sem jih lahko tudi pokusil. Na otoku je najceneje jesti to, kar ponuja narava. Zato so jastogi, ribe ali velike školjke cenejši od kilograma paradižnika, da o ceni sadja niti ne govorimo.

»Na Bahamih pozabite na zdravo življenje,« mi je ob slastnem kosilu govorila Elena Álvarez, španska profesorica, ki v Nassauu uči španščino in s katero smo se srečali na otoku. Pri obrokih je zelenjave zelo malo, ribe, raki in školjke so v glavnem cvrti v olju, poleg tega je bližina ZDA vplivala še na to, da tamkajšnji prebivalci obrokov ne jemljejo kot obred, ampak kot nujo. Zato hrano večinoma pojedo na hitro iz plastičnih embalaž in s plastičnim priborom.

image
Bo Hog in Cedell Hunter med vsakodnevnim kratkočasenjem; po potrebi se prelevita v člana ene od dveh najslavnejših glasbenih skupin na otoku. FOTO: Marko Jenšterle

 

Tipična glasba


Preden sem odpotoval na Cat Island, sem se na spletu pozanimal, kakšna vrsta glasbe je tam priljubljena. Ugotovil sem, da so za otok tipične tričlanske zasedbe harmonike, bobna in žage, imenovane rake 'n' scrape. Pred odhodom sem si kupil ploščo, na kateri so bili posnetki dveh najslavnejših otoških skupin – Bo Hog and Da Rooters iz mesta New Bight in Ophie and Da Websites iz Arthur's Towna. Neko popoldne, ob čakanju na pečene ribe, se mi je eden od gostov zdel nekam znan. Kmalu sem izvedel, da Bo Hog vsak dan prihaja v Sunshine, Cedell Hunter pa je celo bobnarka v njegovi skupini. V naslednjih dneh smo postali pravi prijatelji, pripravili so mi celo poseben nastop, Bo Hog pa si je na kapo pripel značko I Feel Slovenia, ki sem mu jo podaril.

image
Cerkev sv. Andreja v Arthur's Townu FOTO: Marko Jenšterle


Vsako leto proti koncu maja se v Arthur's Townu zberejo glasbeniki Cat Islanda na njihovem festivalu rake 'n' scrapa. Vodi ga Pamela Poitier, hči Sidneyja Poitierja, prvega črnega filmskega igralca, ki je leta 1964 dobil nagrado oskar in se je rodil na Cat Islandu. Na vprašanje, kako je s kulturo na otoku, mi je odvrnila: »Trudimo se po svojih močeh. Organiziramo festival, sicer pa sama prihajam iz igralskih krogov, zato za tukajšnjo mladino vodim gledališko šolo, v kateri jih seznanjam tudi z našo kulturno dediščino. V programu med drugim zvedo, kako je Cat Island povezan z otroštvom mojega očeta, ki se je rodil v Arthur's Townu, in glasbenika Tonyja McKaya, z umetniškim imenom Exuma, rojenega v zaselku Tea Bay. To sta dve najslavnejši imeni, ki sta se rodili na našem otoku.«
 

Zakaj toliko letališč?


Ena od posebnosti Cat Islanda je, da so na njem kar tri letališča. Na letališči v Arthur's Town in New Bight iz Nassaua redni letali priletita dvakrat na dan. Vožnja traja dobre pol ure. Svoje letališče ima tudi marina Hawk's Nest na skrajnem jugu otoka. Nanj s svojimi letali prihajajo predvsem petični severnoameriški turisti.

image
Policijska postaja v Arthur's Town. FOTO: Marko Jenšterle


Andrew Jones, ameriški glasbenik, ki živi nedaleč stran, mi je število letališč pojasnil zelo hitro: »V času vrhunca kolumbijske narkomafije je čez Cat Island potekal tudi transport kokaina v ZDA. Skoraj vsaka pomembnejša infrastruktura na otoku ima osnove v tej trgovini. V zadnjih letih se je po uboju vodilnega mafijca Pabla Escobarja v Kolumbiji ta sicer zmanjšala, a jo je še vedno čutiti. Vsake toliko časa morje na plaže Cat Islanda naplavi vreče s kokainom, ki jih s svojih bark pomečejo trgovci z drogo, ko jih zaloti policija.«

Oktobra lani je po spletu res zakrožila informacija, da je morje na plaže Old in New Bighta na Cat Islandu spet naplavilo številne vreče kokaina. Policija naj bi ljudi, ki so jih nabirali, aretirala, a o plenu potem ni poročala naprej centrali v prestolnici države.
»V času vrhunca kolumbijske narkomafije je čez Cat Island potekal tudi transport kokaina v ZDA. Skoraj vsaka pomembnejša infrastruktura na otoku ima osnove v tej trgovini.«