Slovenci v Hollywoodu zakoreninjeni globoko v zvezdniškem svetu igralcev

Če ste mislili, da se je slovenski preboj v Hollywoodu začel s Katarino Čas, ki je z Leonardom DiCapriem zablestela v filmu Volk iz Wall Streeta, živite v zmoti. Kajti Slovenci v ameriško filmsko meko vstopajo že vse stoletje. Še dobro, da je tu Joe Valenčič, »poklicni Slovenec iz Clevelanda«, ki je njihove zgodbe iztrgal pozabi in naredil temeljit popis slovenskih zvezdniških imen do zdaj.

Dvorana novogoriške gimnazije je bila zapolnjena skoraj do zadnjega kotička. Kolikokrat pa ima človek priložnost izvedeti vse o celuloidnih Slovencih, ki se na ameriških ekranih pojavljajo že vse stoletje? Ko je na obisku Joe Valenčič, neutrudni motor raziskovanja slovenske filmske in glasbene kulture v Ameriki, direktor Slovenskega glasbenega muzeja v Clevelandu – mimogrede, mesto velja za ameriško Ljubljano, saj v njem živi okrog 100.000 slovenskih izseljencev in njihovih potomcev – občasni sodelavec slovenskih filmskih produkcij, voditelj tedenske radijske oddaje za Slovence v Ameriki in še kaj bi se našlo, je to gotovo ena takšnih dragocenih priložnosti.

In Joe Valenčič je trenutno pri nas na obisku zato, ker se tako v Sloveniji kot Italiji prav zdaj vrsti niz dogodkov, ki so tako ali drugače povezani z Noro Gregor. Vključno z izjemno zanimivo multimedijsko razstavo o njej, ki jo je v Trgovskem domu v sosednji Gorici na ogled postavil Kinoatelje, njen avtor pa je Igor Devetak. Še vemo, kdo je bila Nora Gregor? Da, da, tista muza na nebu Hollywooda, ki je v filmu Jeana Renoirja Pravilo igre (La Régle du jeu) iz leta 1939 odigrala glavno vlogo Christine de la Cheyniest. Film najuglednejši kritiki že šestdeset let uvrščajo med najboljše filmske mojstrovine vseh časov.

Nadarjena in šarmantna igralka bila v tridesetih letih prejšnjega stoletja slavna osebnost, saj je že več kot desetletje nastopala na različnih odrih nemško govorečega gledališča, Gorico, od koder je bila doma, pa je zapustila še pred koncem prve svetovne vojne, ko je na odrih sodelovala z režiserjema Maxom Reinhardtom in Alexandrom Moissijem. V Berlinu in na Dunaju se je uveljavila kot igralka v nemih filmih, v Hollywoodu pa je nastopila v filmih Jacquesa Feyderja in Jacka Conwaya ter imela ob sebi filmske legende tedanjega časa, Roberta Montgomeryja, Lionela Barrymora, Johna Gilberta, v gledališčih v San Franciscu in Los Angelesu pa tudi Douglasa Fairbanksa. Vsega tega najbrž nikoli ne bi (iz)vedeli, če na vrata Kinoateljeja pred šestnajstimi leti ne bi potrkal Joe Valenčič. Z vprašanjem, ali se zavedajo, da je bila Nora Gregor doma prav iz Gorice.

Jaz te imam rad ...

A vse skupaj se z Noro Gregor vendarle ni začelo. Kajti prva Slovenka, ki je že pred stoletjem nastopila v ameriškem filmu, je bila Rozalija Sršen z umetniškim imenom Zalla Zarana, sicer doma iz Žužemberka. »Lahko bi rekli, da je bila to prva slovenska filmska zvezda v Hollywoodu, čeprav ni imela ravno velikih vlog, saj je nastopala v nizkoproračunskih filmih. Nemi filmi so danes malce arhaični, a vseeno zelo zabavni. Zalla Zarana je imela v njih stranske vloge kot zapeljivka in plesalka,« razloži Joe Valenčič, medtem ko se odvrti kratek posnetek iz njenega prvega filma, v katerem je odigrala glavno vlogo. »No, ne moremo reči, da bo dobila kakšnega oskarja, je bila pa prva,« se zasmeji predavatelj.

Popularna igralka slovenskih korenin je bila v tistem času tudi Laura La Plante, njena mama pa se je pisala Turk. Valenčič jo primerja z današnjo Jennifer Aniston, saj je bila zelo prikupna in je rada igrala v komedijah. Potem je v štiridesetih letih na hollywoodsko filmsko prizorišče stopila Audrey Totter iz Chicaga, katere oče je bil doma s Štajerske. »V tem času je bil največja zvezda Clark Gable in Totterjeva je zaigrala tudi z njim. Enkrat sta šla skupaj tudi na neko zabavo, kjer je igralka občudovala zvezde v razkošnih oblekah in z nakitom iz diamantov. On pa ji je rekel: Audrey, one imajo diamante na sebi, ti pa jih hraniš v svoji notranjosti,« izvemo za še eno zanimivo epizodo, ki se je pisala pred več kot sedemdesetimi leti.

Približno v istem času je v stranskih vlogah elegantnih Evropejcev kariero v ameriški filmski prestolnici gradil George Dolenz, doma iz Gorice. »Bil je zelo šarmanten, a hkrati skrben Slovenec. Vedel je, da je biti igralec nekaj, kar ne traja dolgo. Zato je v Hollywoodu odprl restavracijo, tako da je imel reden zaslužek za tiste tedne in mesece, ko ni mogel delati kot igralec. Sicer pa naj bi bil prav on tisti, ki naj bi v ameriškem filmu spregovoril prve slovenske besede: Jaz te imam rad. Zanimivo je, da je te izrekel prav soigralki Audrey Totter, čeprav se takrat nista zavedala, da sta oba Slovenca,« pravi Valenčič.

Joe Valenčič že v naslednjem trenutku naniza še nekaj uspešnih hollywoodskih zgodb ljudi, ki sicer niso bili slovenskega porekla, so bili pa s Slovenijo na nek način povezani. Takšni primeri so poleg že omenjene Nore Gregor še Peter Lorre, znani igralec v grozljivkah, ki je odraščal v okolici Ptuja, francoska igralka Lenore Albert, ki je bila rojena v Celju, in Fritz Lang, med prvo svetovno vojno nemški oficir v hiši Karla Grossmana. Za tega večina ve, da je posnel prvi slovenski film.

Med Slovence, ki so v Ameriko prišli med drugo svetovno vojno in po njej, Valenčič ne pozabi omeniti Alide Valli, ki je bila Slovenka po materi in je snemala filme s tako znanimi imeni, kot so Gregory Peck in Alfred Hitchcock. Omeniti velja tudi Franka Gorshina, ki je zaigral v prvih filmih o Batmanu, bil pa je tudi odličen mimik in znal izjemno dobro oponašati znane hollywoodske osebnosti.

Partnerka Elvisa Presleyja

V petdesetih letih je bila v ameriški filmski industriji precej priljubljena Donna Anderson, rojena kot Donna Knaflich, ki je v filmu On the beach (Na plaži) zaigrala z Gregoryjem Peckom, Avo Gardner in Anthonyjem Perkinsom, bila pa je tudi soigralka Spencerja Tracyja in Gena Kellyja. V stranskih vlogah je menda blestela prikupna Francine York, rojena Yerich v Minessoti, ki je bila po Valenčičevih navedbah zelo seksi igralka, zato ne preseneča, da je bila celo filmska partnerka Elvisu Presleyju, Marlonu Brandu in Jerryju Lewisu.

Ste vedeli, da je imel nesmrtni upornik James Dean svoj prvi filmski dialog prav s Slovencem? »To je bil Eddie Simms, ki je v Hollywoodu uspel v stranskih vlogah, večinoma kot bokser,« razkriva še en delec filmske zgodovine Joe Valenčič. Izvemo tudi, da je bila iz Slovenj Gradca doma mama Inge Morath, nadvse znane in cenjene hollywoodske fotografinje. Verjeli ali ne, a svoj sloves si je Morathova najbolj utrdila s tem, da je vestno zasledovala Marilyn Monroe. Ta je bila med drugim poročena z dramatikom Arthurjem Millerjem, a Inge Morath, nekoliko pozneje, prav tako! Bila je Millerjeva tretja in hkrati zadnja žena, njuna hči Rebecca Miller pa je znana scenaristka in režiserka ter žena Daniela Daya Lewisa.

Med hollywoodske filmske obraze slovenskih korenin mlajše generacije velja vpisati še dvakratnega oskarjevca Christopha Waltza, čigar mama se je pisala Urbančič, igralko Ami Dolenz, vnukinjo Georgea Dolentza, uspešno režiserko dokumentarnih filmov Jude Gorjanc, pa Zorana Hochstatterja, Anthonyja Jeselnika in Ursulo Parker.

Slovenci smo pustili sledi tudi v animiranem filmu. Valenčič omenja Michaela Laha, znanega ustvarjalca risank, ki so večinoma nastajale v studiih Metro-Goldwyn-Mayer. In prav on je bil tisti, ki je animacijo vključil v film, kjer sta plesala nepozabna Esther Williams in Gene Kelly.

Slovenska glasba v Ameriki je prav posebno poglavje. »Frank Yankovic, čigar družina izhaja s Krasa, je bil nesporni ameriški kralj polke. Še preden je nastal MTV, je v Hollywoodu že snemal kratke glasbene filme. Lahko bi rekli, da je slovenske pesmi amerikaniziral, predvsem z bobni, saksofonom in bendžom. Tako je razvil nov stil polke, ki je bil pred 50, 60 leti zelo popularen. Dobil pa je celo prvega grammyja za najboljšo polka ploščo, ko je štel že več kot osemdeset let,« navdušeno pripoveduje Valenčič.

Omeni še Andreo True, ki je bila v 70. letih prejšnjega stoletja v Ameriki znana kot disko diva. No, ja, v filmu je kariero začela leta 1976 kot pornoigralka, je pa res, priznava Valenčič, da naj bi bila prav ona prva Slovenka, ki naj bi režirala kakšen film.

Hollywood je povsod

Zanimivih zgodb in dolgega popisa slovenskih zvezd na hollywoodskem nebu brez Joeja Valenčiča zagotovo ne bi bilo. Kot pravi, je bila rdeča nit njegovih raziskav prav pomen filma in Hollywooda ne le za Slovence, temveč za vse ameriške priseljence.

»Še preden je nastala televizija, je bil film nekakšna šola za priseljence, kako se tu vesti, kakšna je ameriška tradicija v modi, hrani ... Film je bil vedno nekaj glamuroznega. Lahko smo ponosni, da so Slovenci lahko sodelovali v tej umetnosti. Ne morem sicer reči, da je bilo v njihovih nastopih kaj slovenskega, a Joey Miskulin, ki je med drugim komponiral, meni, da je v njegovi glasbi vsekakor nekaj slovenskega in da to prenaša tudi v ameriške filme.«

Valenčičev odgovor na vprašanje, ali je bilo v Hollywoodu nekoč laže uspeti kot danes, je nedvoumen: »Hollywood je danes povsod, to ni več le kraj v Kaliforniji. Z današnjimi mediji in digitalno tehnologijo je Hollywood tam, kjer sediš. In vsak lahko dobi kontakte za snemanje ali igranje. Le malo poguma in sreče moraš imeti. Nikoli se ne ve, od kod bo prišla priložnost.«

Kot primer že v naslednjem trenutku izstreli zgodbo mlade slovenske igralke, ki se je preizkusila v filmu Razredni sovražnik, celovečernem prvencu Roka Bička. »Povedala mi je, da bi kot igralka rada uspela v Hollywoodu, zato sem ji svetoval, naj bo v nečem posebna, nekaj več, a da mora znati tudi kaj pokazati. In zdaj v Kaliforniji išče srečo kot igralka. Bomo videli, kaj bo prinesel čas. Ima talent in pogum, mogoče se ji odprejo tudi tako želena vrata Hollywooda.«

O filmu se z njim prav res ni težko pogovarjati. Tudi o tistem ne, ki ga je z režiserjem Dušanom Moravcem posnel o slovenski polki in kranjskih klobasah iz Amerike. Ampak to je že druga, brez dvoma tudi izjemna zgodba.