Srbska poroka s kitajsko nevesto
Iskreno prijateljstvo z Daljnim vzhodom se izplača tudi turistično, ugotavljajo v Srbiji.
Odpri galerijo
Kitajsko slavje v srbski vasi Gostoljublje FOTO: AFP
Tudi Srbi iz leta v leto gostijo več turistov, se pa od večine drugih držav v nečem pomembno razlikujejo. Največ obiskovalcev ne prihaja iz sosednjih držav, ampak iz daljne Kitajske. Prav letos je namreč njihovo število preseglo število turistov iz Bosne in Hercegovine, doslej so jih našteli več kot 110.000, in ti si želijo izkusiti najpristnejšo Srbijo. To najlaže dosežejo s pravo srbsko poroko in v etno vasi Gostoljublje jim menda radi ustrežejo.
Kombinacija se zdi kot iz kakšne multikulturne filmske produkcije: kitajsko dekle v tradicionalni srbski obleki za neveste z venčkom in pajčolanom na glavi ter v supergah poskuša plesati srbsko kolo in se prevaža na kočiji, za njo stopa skupina svatov iz Kitajske. »Poroko smo izbrali, ker vključuje številne srbske običaje: tradicionalni ples, pesmi, obleke, kulinariko ...« je za francosko tiskovno agencijo AFP pojasnil Željko Sredič, lastnik lesenih hišk v vasi Gostoljublje, ki poleg prenočišč ponuja obiskovalcem tudi doživetje tradicionalne poroke. Na eno izmed zadnjih sobot jo je priredil za dva avtobusa gostov iz Šanghaja.
»Želijo si nenavadnih, drugačnih doživetij, in to je gotovo nekaj takega, česar običajne potovalne agencije ne ponujajo,« je povedala njihova vodnica, medtem ko so se gostje preoblačili v tradicionalne obleke, gostitelj pa jim je razdelil vloge. Le glavna moška vloga ni bila na voljo, ta je pripadla domačinu. Slavje se je končalo s tradicionalno hrano in pijačo z nekaj manjšimi priredbami za kitajski okus. Da bi bil izkupiček vasi čim večji, poskušajo vključiti vse ponudnike.
Vstop brez vizumov, nizki stroški potovanja v Srbiji in bivanja ter navsezadnje pristno prijateljstvo med državama, kakor je njun odnos pred kratkim opisal srbski predsednik Aleksander Vučić, privabijo iz leta v leto več Kitajcev. Od leta 2016 se je njihovo število menda povečalo za kar petkrat. V prvih devetih mesecih letos je po podatkih srbskega statističnega urada preseglo število gostov iz BiH, ki so na drugem mestu (99.200). S čedalje večjim turističnim obiskom se višajo tudi prihodki v državno blagajno; lani je sektor vanjo prinesel 1,5 milijarde evrov in dosegel več kot tri odstotke bruto domačega proizvoda.
Srbijo sicer večinoma obiščejo v sklopu potovanja po drugih balkanskih oziroma evropskih državah, toda hitra rast števila obiskovalcev je menda že vplivala na infrastrukturo. Kitajskim trgovinam so se pridružile še restavracije, tudi policisti so menda poučeni, kako komunicirati z gosti iz daljne dežele.
Po zgledu iz Srbije se je pred kratkim ravnala tudi BiH in odpravila vizume za kitajske državljane, s čimer se je zanimanje za turistične pakete z balkanskimi državami še povečalo, pa čeprav jih sploh ne poznajo, nekateri zanje prej niti slišali niso, je povedala Flora Xu, kitajska vodnica omenjene skupine iz Šanghaja. Za omenjeno potovanje so plačali približno 1200 evrov, brez poletov.
Kombinacija se zdi kot iz kakšne multikulturne filmske produkcije: kitajsko dekle v tradicionalni srbski obleki za neveste z venčkom in pajčolanom na glavi ter v supergah poskuša plesati srbsko kolo in se prevaža na kočiji, za njo stopa skupina svatov iz Kitajske. »Poroko smo izbrali, ker vključuje številne srbske običaje: tradicionalni ples, pesmi, obleke, kulinariko ...« je za francosko tiskovno agencijo AFP pojasnil Željko Sredič, lastnik lesenih hišk v vasi Gostoljublje, ki poleg prenočišč ponuja obiskovalcem tudi doživetje tradicionalne poroke. Na eno izmed zadnjih sobot jo je priredil za dva avtobusa gostov iz Šanghaja.
»Želijo si nenavadnih, drugačnih doživetij, in to je gotovo nekaj takega, česar običajne potovalne agencije ne ponujajo,« je povedala njihova vodnica, medtem ko so se gostje preoblačili v tradicionalne obleke, gostitelj pa jim je razdelil vloge. Le glavna moška vloga ni bila na voljo, ta je pripadla domačinu. Slavje se je končalo s tradicionalno hrano in pijačo z nekaj manjšimi priredbami za kitajski okus. Da bi bil izkupiček vasi čim večji, poskušajo vključiti vse ponudnike.
Vse bolj priljubljeni Balkan
Vstop brez vizumov, nizki stroški potovanja v Srbiji in bivanja ter navsezadnje pristno prijateljstvo med državama, kakor je njun odnos pred kratkim opisal srbski predsednik Aleksander Vučić, privabijo iz leta v leto več Kitajcev. Od leta 2016 se je njihovo število menda povečalo za kar petkrat. V prvih devetih mesecih letos je po podatkih srbskega statističnega urada preseglo število gostov iz BiH, ki so na drugem mestu (99.200). S čedalje večjim turističnim obiskom se višajo tudi prihodki v državno blagajno; lani je sektor vanjo prinesel 1,5 milijarde evrov in dosegel več kot tri odstotke bruto domačega proizvoda.
Vsak gost dobi svojo vlogo, le kočijaža in ženina prispevajo domačini sami. FOTO: AFP
Srbijo sicer večinoma obiščejo v sklopu potovanja po drugih balkanskih oziroma evropskih državah, toda hitra rast števila obiskovalcev je menda že vplivala na infrastrukturo. Kitajskim trgovinam so se pridružile še restavracije, tudi policisti so menda poučeni, kako komunicirati z gosti iz daljne dežele.
Po zgledu iz Srbije se je pred kratkim ravnala tudi BiH in odpravila vizume za kitajske državljane, s čimer se je zanimanje za turistične pakete z balkanskimi državami še povečalo, pa čeprav jih sploh ne poznajo, nekateri zanje prej niti slišali niso, je povedala Flora Xu, kitajska vodnica omenjene skupine iz Šanghaja. Za omenjeno potovanje so plačali približno 1200 evrov, brez poletov.
