Srce Tajvana z neprekosljivo infrastrukturo

Sodobno središče se vrti okoli enega najvišjih stolpov na svetu. Vsako okrožje s svojo tržnico.

Objavljeno
14. avgust 2019 10.00
Posodobljeno
14. avgust 2019 10.35
Osupljivi razgled s stolpa 101. FOTO: Reuters
Peter Novak
Peter Novak
Otok, kamor se je voditelj Čankajšek umaknil pred komunistično revolucijo leta 1949, je velik za skoraj dve Sloveniji in ga poseljuje skoraj 25 milijonov pretežno Kitajcev. Portugalci so ga poimenovali Formoza, kar pomeni lep otok. Več kot pol vzhodnega je zaradi visokih gora (čez 3500 metrov nadmorske višine) neposeljenega, zato je gostota prebivalstva zahodnega dela še toliko večja.

Gorovje se vleče od severa proti jugu, na skrajnem vzhodnem delu otoka se svet strmo spušča do tihomorskih obal, na zahodu pa se razprostirajo širna polja in ravnice. Tako se od Tajpeja do Kaohsiunga okrog štiristo kilometrov razteza tako rekoč eno samo mesto, prepredeno z neštetimi cestami in železnicami.

image
Ena izmed osrednjih znamenitosti je Spominska dvorana Čankajška. FOTO: Reuters


Seveda je prestolnica Tajpej na prvem mestu. Je srce Tajvana z neprekosljivo infrastrukturo in severno lego. Njegove lovke segajo v nedrje vzhodnega višavja in se spuščajo čez reko Tumsa do Rumenega morja. Družba China airline vzpostavlja dnevni most med Dunajem in letališčem Tauyuan, zato je danes sila preprosto priti na kitajski otok prve demokracije, čeprav veliki brat Peking misli drugače in neprestano preti tudi z vojaškim posegom.
 

Dobrovoljni gostitelj


Deželi vlada večinska Napredna demokratična partija v 113-članskem parlamentu, predseduje pa jim že štirinajsti predsednik, tokrat prvič pogumna predsednica Tsai Ing-wen. Republika spada med štiri azijske gospodarske tigre. Iz pretežno kmetijskega območja se je dežela prelevila v eno izmed industrijskih čudes Azije. Tu najdemo Logitech, Benq, Asus, Acer in druge velikane informacijske tehnologije.

Otok ima subtropsko podnebje, zato je tukaj poletje vlažno in vroče. Moderna infrastruktura mesta blaži te nadloge – javni prostori so skrbno hlajeni, gibanje po skoraj petmilijonskem mestu omogočajo hitre linije podzemne železnice in armada taksistov, ki čakajo v kolonah na dispečerski ukaz.

image
Zgledna prometna ureditev pod stolpom, ki je malo tehnološko čudo. FOTO: Reuters


Gostitelj Sutan naju je z Arpadom pričakal z vso pozornostjo na letališču Taoyuan, ki se razteza na severozahodnem obrobju mestne prefekture Bali in je zgledno urejeno. Kontrole so zgolj formalnost, razen če pozabiš ime gostitelja ali hotela, kjer nameravaš bivati. Sicer si je mogoče kar tam urediti turistični vizum.

Sutan je bil neučakan, razveselil se naju je kakor majhen otrok, ki po daljšem obdobju zagleda svojo mamo. Spretni Kitajec je bil nekoč v verigi marljivih trgovcev iz Jožefove tržnice v Budimpešti. Često je potoval čez Lendavo v Ljubljano in naprej v Italijo, bil je celo poročen s Slovenko, vendar razmerje je trajalo, dokler je trajal posel. Zdaj živi sam v Tajpeju, preživlja se s prodajo hitre hrane, kar je pogosto donosen posel urbanih središč.

Ker smo se poznali iz deželice pod Alpami, je bilo naše snidenje precej čustveno. V poznih urah smo s taksijem drveli proti mestu in še naprej do zadnje postaje podzemne Tamsui ob istoimenski reki in okrožju, kjer je nočni vrvež neznosen. Novi hostel v okrožju Tamsui je bil najino domovanje za nekaj dni. Sutan naju je tisti večer gostil v svojem lokalu ob cesti s hamburgerji iz novozelandske govedine in nenadoma se je pojavil pred nama z vrčkoma točenega piva, kar ni ravno dostopno za vsakim vogalom.

image
Tajpej ponuja tudi spodobno bivalno okolje. FOTO: Peter Novak

 

Računalniška koda 101


Sodobno središče se vrti okoli stolpa, ki je bil do odprtja dubajske Burdž Kalife (828 metrov) najvišji na svetu. S 509 metri je malo tehnološko čudo. Prav računalniška koda, ki zaznamuje zadnje nadstropje stolpnice 101, naj bi prinesla deželi preboj. Simbolično je vpeta v arhitektonski čudež po filozofiji feng šuj, saj so po kotih zgradbe nameščeni simboli, ki spodbujajo pozitivno energijo.

Do zadnjega nadstropja pridrvimo z najhitrejšim dvigalom in takrat nas obdaja nirvana obzorij zelenega obrobja velemesta. Statiko predrzne zgradbe uravnotežuje velikanska jeklena krogla, kot protiutež ob še tako močnih potresnih sunkih, ki znajo biti tamkaj pogosti. Ob redkem jasnem vremenu se tod odstirajo nebeški razgledi na urbano urejeno mesto, na poraščene vršace severovzhoda in na Rumeno morje onkraj čajnih plantaž na jugozahodu. Tu se srečujejo turisti z vsega sveta, tu se mešajo jeziki kot pacifiški vetrovi. Strah domačinov pa vzbuja želja velikih bratov s severa, željnih okolja z mikavnimi razvadami zahodnega tipa.
 

Tržnice in ocvrti piščanci


Vsako okrožje ima svojo tržnico, kjer je bogata in pestra ponudba predvsem morske hrane. Tajvanci prav tako kot Korejci dokazujejo, da je vse, kar najdejo v morju, užitno. Z nočne tržnice Hwahsi se širi omamni vonj po morski hrani, še posebej pritegnejo pogrnjene mizice, kjer se zbirajo domačini in turisti.

Tajvanska kuhinja je bolj podobna korejski in japonski kot kitajski. Na pločniku pred vstopom na tržnico se vijejo dolge kolone obiskovalcev. V belo oblečeni kuharji cvrejo cele zaplate piščančjih in puranjih prsi. Vroči ocvrti kosi, zaviti v papir, romajo kot po tekočem traku v roke potrošnikov z ulice. Prodajajo se kot vroče žemljice po sprejemljivi ceni. Letalska linija z Dunaja je torej prinesla tja tudi dunajske zrezke. Domače pivo je poceni, uvoženo pa se redko dobi in je temu primerna tudi cena, vina pa razen v prestižnih hotelih ni na voljo.

image
Piškoti na mero so bili prava hit ponudba. FOTO: Peter Novak


Tajvanci uživajo v druženju in hrani. V času kosila po navadi čakajo v vrstah za mize, ki se šibijo od raznih specialitet. So pa podlegli oglaševalski evforiji sladkih pijač, ne da bi se zavedali posledic.
 

Jezni taksist


Taksisti radi vozijo na dolge proge. Mi smo bili zahtevne stranke, saj nas je taksist moral voziti samo okrog vladnih palač in spominskih parkov, templjev. Sodeč po tonu razgovora s Sutanom je bilo jasno, da ni najbolj navdušen nad tem. Gostitelj je doživeto nizal zgodbe, povezane z vsemi impozantnimi spomeniki in stavbami od predsedniške palače, ki jo varujejo gardisti ob topovih, do osupljive Spominske dvorane Čankajška.

Sprehodi po mestu so naporni pa tudi močan naliv lahko kadar koli preseneti, zato je dobro preveriti vremensko napoved. Domačini so prijazni do tujcev, ne pa ravno do svojih bratov s celine. Dežela nameni veliko pozornosti turizmu, saj nasmehi z velikih svetlečih panojev vabijo na prijazno podeželje, v zeleno deželo čajev z mehurčki od strmih gora do rumenega kitajskega morja.

image
Dunajski zrezki gredo v promet kot vroče žemljice. FOTO: Peter Novak