Gledalci so tako lahko izvedeli, da je bila njena prva ljubezen pri petnajstih danski akrobat, da ji je žal, da ne zna pripravljati jedi v pečici, in da obžaluje, da ni bolj izobražena. Končala ni niti srednje šole, saj sta jo starša, oba britanska igralca v vodvilih, lahkotnih komedijah s petjem in igranjem, že ko je bila otrok, angažirala v gledališču. Odkrila sta, da je imela Julie izjemne pevske sposobnosti – njen glas je segel prek štirih oktav.
Pri devetnajstih je že zaslovela na Broadwayu v muzikalu Fant, dve leti kasneje pa v vlogi Elize Doolittle v muzikalu My Fair Lady. Ko jo je leta 1963 Walt Disney vprašal, ali bi igrala v produkciji, ki jo je načrtoval, je privolila, a le, če ne dobi vloge Elize Doolitlle v prav tako takrat načrtovani filmski verziji muzikala. Res je ni dobila – producenti so se raje odločili za Audrey Hepburn – in Julie je tako pristala na snemanju Disneyeve Mary Poppins. Že naslednje leto ji je ta vloga prinesla oskarja za najboljšo igralko.
Enako ali še bolj se je številnim gledalcem po vsem svetu priljubila z vlogo varuške v filmski uspešnici Moje pesmi, moje sanje, in sicer tako zelo, da se je zdelo, da v nobeni drugi vlogi ne more biti boljša. Da to zmore, je pokazala zlasti v filmu Viktor Viktorija leta 1982 in bila nominirana za oskarja za najboljšo žensko glavno vlogo.