Turisti v zadnjem hipu drejo na Uluru

Avstralska znamenitost pred uvedbo prepovedi žanje turistične rekorde.

Objavljeno
16. julij 2019 18.00
Posodobljeno
16. julij 2019 18.00
Od letošnje jeseni bo pristop na Uluru prepovedan, ne le odsvetovan. FOTO: Reuters
S. B.
S. B.
Bolj ko se bliža prepoved dostopa na avstralsko sveto goro Uluru, s čimer bi jo radi zaščitili pred uničujočim vplivom množičnega turizma, bolj tja drvijo obiskovalci in poskušajo še v zadnjem hipu osvojiti ta svetovno znani monolit. Ukrep, ki bo začel veljati konec oktobra, ima za zdaj tako precej nasproten učinek od načrtovanega.

Uluru ali Ayers Rock, ki se nahaja sredi nacionalnega parka Uluru-Kata Tjuta v centralni Avstraliji, je eden najpomembnejših krajev v kulturi aboriginov. Pripadniki lokalnega ljudstva Anangu verjamejo, da v njeni notranjosti prebivajo duhovi, ki bedijo nad plemenom. Plezanje po 350 metrov visoki vzpetini po njihovem prepričanju te duhove vznemirja, zato so oblast pozvali, naj obvaruje njihovo sveto goro. Pogajanja so se začela pred štirimi leti, pred dvema letoma so kljub negodovanju zaradi finančnih posledic v turizmu postavili presečni datum: od 26. oktobra 2019, torej na 34. obletnico vrnitve Uluruja aboriginom, se na goro ne bo več mogoče povzpeti.

image
395.000 ljudi je v zadnjem letu obiskalo park Uluru, kar je za petino več kot leto prej. FOTO: AFP

 

Divje kampiranje


Zlasti v zadnjem letu je to sprožilo pravi naval na Uluru. V park v središču Avstralije, ki ga sicer vsako leto obišče okoli 400.000 turistov, se zgrinjajo množice in delajo gnečo. Še posebej velik problem so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP družine in skupine, ki se pripeljejo z avtodomi ali drugimi vozili in hočejo šotoriti, saj v kampu nimajo dovolj ustrezne infrastrukture. Zaradi tega se ustvarjajo divji kampi, s čimer ne le da kršijo predpise na sveti zemlji aboriginov, ampak dodatno škodijo naravi z odmetavanjem smeti, kurjenjem ognja in praznjenjem toaletnih posod.

image
Od letošnje jeseni bo pristop na Uluru prepovedan, ne le odsvetovan. FOTO: AFP
Od junija lani do tega meseca letos je tako samo park obiskalo toliko ljudi, kot jih običajno vso osrednjo Avstralijo, to je 395.000, kar je za petino več kot leto prej. Večinoma še vedno spoštujejo prošnje plemena Anangu »Prosimo, ne plezajte« ali »To je naš dom«, s katerimi ozaveščajo turiste od leta 1985, ko so dobili nazaj Uluru in območje okoli njega. Takšna opozorila so pripomogla k zmanjšanju števila turistov, ki plezajo na vrh skale; še leta 1990 je več kot 60 odstotkov vseh odšlo na vrh, dvajset let pozneje je bilo takšnih manj kot 20 odstotkov.
 

Na gori po 500 ljudi na dan


Leta 2017 je na vrh šlo vsak dan okoli 140 ljudi, bolj ko se približuje letošnji oktober, manj ljudje spoštujejo voljo prvotnih prebivalcev. Po poročanju avstralskih časnikov je ob najbolj obiskanih dnevih že doseglo 500. Kako priljubljen cilj je spet Uluru, se zelo zgovorno kaže tudi na družbenih medijih.

image
Opozorila, naj ne plezajo na Uluru, nekateri obiskovalci raje prezrejo. FOTO: AFP


Po 26. oktobru bo park ostal odprt za turiste, tudi ob vznožju Uluruja bo še vedno mogoče fotografiranje, ne bo pa več mogoče stopiti nanj. S prepovedjo pristopa ne bodo le spoštovali izročila aboriginov, ampak tudi ohranili naravo in živali v tem nacionalnem parku ter prispevali k varnosti ljudi. Čeprav gora ni prav visoka, je pri vzpenjanju po nezavarovanih delih doslej izgubilo življenje 35 ljudi, veliko se jih je tudi poškodovalo.

Uluru ali Ayers Rock
Svoje drugo poimenovanje je gora dobila leta 1872, ko so angleški priseljenci začeli raziskovati notranjost Avstralije. Prvi je osamelca opazil Ernest Giles in ga poimenoval po takratnem generalnem sekretarju Commonwealtha za južno Avstralijo siru Henryju Ayersu. Avstralska vlada je leta 1993 sprejela odlok, s katerim je goro uradno poimenovala Ayers Rock ali Uluru in poskrbela za zgodovinski trenutek, saj je naravna znamenitost postala prva z dvojnim poimenovanjem v avstralskem severnem teritoriju.