Vejo poskušajo ujeti, še preden pade na tla

Dvesto hektarov ljubljanskih zelenih površin v javnem dobrem vzdržuje 46 zaposlenih. Mestna drevesa v rokah certificiranega arborista.

Objavljeno
04. marec 2016 09.51
Snaga in urejanje ljubljanskih zelenih površin, Ljubljana, 25. februar 2016 [Snaga,vrtnarji,obrezovanje,Ljubljana,urejanje]
Maja Prijatelj Videmšek
Maja Prijatelj Videmšek

Ljubljančani Snago poznajo po njenih smetarskih tovornjakih, le malokdo pa ve, da njeni zaposleni skrbijo tudi za mestno zelenje: da je trava pokošena in rože na cvetličnih gredah ravno prav zalite, drevesa obrezana in otroška igrišča urejena in varna.

Dvesto hektarov zelenih površin v lasti občine, ki so opredeljene kot javno dobro, je razdeljenih v šest sklopov, na katerih so z letnimi načrti natančno določene vse aktivnosti, pove Matjaž Karner, vodja delovne enote urejanja in čiščenja zelenih površin pri Snagi. V prvem sklopu so vsi mestni parki - Tivoli, 50 drugih manjših parkov in Pot ob žici. Drugi sklop predstavljajo vse zelenice, tudi ob cestah in na otroških igriščih, tretjega parkovna oprema in igrala na otroških igriščih, četrtega cvetlične grede in korita, petega mestno drevje, šestega pa parkovni gozdovi.

Za štiri sklope skrbijo izključno Snagini delavci - 46 zaposlenih, glede na sezonske potrebe pa še dodatnih deset do 15 delavcev -, parkovno opremo vzdržuje podizvajalec KPL, za mestno drevje pa za zdaj v večjem deležu skrbi podizvajalec Tisa. V prihodnosti želimo skrb za mestno drevje postopoma v celoti spraviti pod svoje okrilje, saj bomo tako lažje organizirali delo in hitreje ukrepali, pove Karner.

Z vzdrževanjem mestnega drevja so v Ljubljani precejšnje težave, prikima. A ne toliko zaradi nepravilnega vzdrževanja na površinah v javnem dobrem kot zaradi posegov na zasebnih zemljiščih, ki mejijo na javna, in na mestnih površinah, ki niso opredeljene kot javno dobro – recimo med blokovskimi soseskami in okoli nakupovalnih središč. Večinoma gre za obglavljanje dreves, kot imenujejo nenormalno skrajšanje drevesne krošnje. »Drevo poskuša nadomestiti krošnjo z odganjanjem vej pri straneh, ki pa niso več tako stabilne kot pri osnovni rasti. Ob neurjih se takšno drevje prej lomi.«

Civilne iniciative pogosto brez tehtnih argumentov

Po drugi strani je težava pretirana skrb za drevje. »Ko stroka ugotovi, da je treba staro drevo odstraniti, se organizirajo razne civilne iniciative, ki temu brez tehtnih argumentov nasprotujejo, razlaga Karner. To se je zgodilo z vrbami v Trnovskem pristanu, o katerih je stroka presodila, da so dosegle točko, ko so stroški vzdrževanja postali višji, kot če bi jih zamenjali z mladimi drevesi. Snagin koncesionar jih je posekal in zasadil nove. Sedem let po tem posegu nobeden od tistih, ki so se takrat pritoževali, nima občutka, da so drevesa nova. Vrbe namreč rastejo zelo hitro, pove. V isti sapi dodaja, da je po evropskih standardih saditve dreves, ki se jih držijo tudi pri Snagi, mogoče posaditi tudi več metrov visoko drevo, ne zgolj tankih stebelc, kakor si večina še vedno predstavlja nova drevesa.

Kot največjo pridobitev za pomoč pri vzdrževanju mestnega drevja Karner navede digitalni kataster mestnih dreves. Vsako drevo v mestni občini ima svojo številko, pod katero se vodijo številni podatki o njem. »Zaradi varnosti smo zavezani, da vsako drevo na javnih površinah pregledamo enkrat na leto, ocenimo stanje in na temelju tega izdelamo načrt oskrbe zanj,« pojasni.

Pregleda 60 dreves na dan

Nato se obrne proti Nejcu Prazniku, certificiranemu arboristu, zadnji pridobitvi delovne enote zelenih površin. Karner ne skriva, da se zelo zanaša na njegovo pomoč pri oblikovanju mestne službe, ki bo celostno skrbela za ljubljanska drevesa. Nejc prav tako ne prikriva ambicioznosti. »Dokler ne bom imel svoje ekipe obrezovalcev, bom opravljal redni kontrolni pregled dreves. V enem letu moram pregledati vsa – nekaj manj kot 65.000 jih je –, kar pomeni približno 60 na dan.«

Za boljši občutek, kako poteka njegovo delo, se z njim in Gašperjem Erjavcem, delovodjo sklopa vzdrževanja in urejanja zelenic, podamo na vožnjo po mestu, med katero pokažeta primere dobre in slabe prakse skrbi za mestno drevje. Običajni prebivalci se v mestu orientirajo po ulicah in hišnih številkah, Nejc in Gašper pa po drevesih in grmovju. »Razmere niso tako katastrofalne,« stanje mestnega drevja povzame Nejc. »Vidi se, da Mestna občina Ljubljana zadnja leta mestnim drevesom namenja veliko časa in denarja. Ljubljana je upravičeno dobila naziv evropska zelena prestolnica.«

Na Streliški ulici pod grajskim gričem se ustavimo pri mogočni platani, najvišjem drevesu v Ljubljani. »Deblo še ni tako mogočno, kot je sama krošnja, ko je zelena,« ponosno pove Nejc. Platana, eno od treh dreves v Ljubljani, ki so zaščitena kot drevesna vrednota državnega pomena, je ostanek dvojnega drevoreda, ki je nekoč povezoval mestno obzidje ob vznožju grajskega griča z začetkom Dolenjske ceste. Prvi načrti zanj so na načrtu Ljubljane iz leta 1744. Na platani raste le ena drevesna goba, drugače je v dobrem stanju, »ker na njej nikoli niso bili izvedeni nepravilni ukrepi«.

Pogled v aplikacijo na tablici razgrne tudi druge podatke o platani: obseg debla je 596 centimetrov, višina med 15 in 20 metri, »rekel bi, da je že nad 20«, pripomni Nejc, nazadnje je bila obžagana 13. aprila lani. Največja prednost digitalnega registra po njegovem pa je, da mu omogoča načrtovanje dela iz pisarne. »Naredim lahko izbor dreves s suhimi vejami, ki jih je treba odstraniti, ali pa napovem, koliko se jih bo prihodnje leto posušilo in jih bo treba odstraniti. Lahko izračunam, koliko stroškov smo imeli z drevesom, oceniti bi bilo mogoče tudi posredne pozitivne učinke, ki jih ima na okolico.« Sistem je praktičen tudi za ocenitev škode, ki je bila narejena na drevesu, in v primerih zavarovalniških zahtevkov zaradi poškodb, ki naj bi jih povzročila drevesa, dodaja Gašper. »Še preden veja pade, bi jo radi ujeli. Razen če gre za neurje - pri tem smo nemočni,« zaključi Nejc. »Ali pa žled,« zopet doda Gašper.

Med vožnjo Nejc komentira mimo bežeča drevesa. »Topoli so Plečnikova dediščina,« pokaže proti cerkvi sv. Jakoba. »Načeloma se dobro držijo, a so alergeni. Izziv je izbrati takšno drevesno vrsto, ki bi ustrezala vsem.« Najštevilnejši v Ljubljani so ostrolistni javorji. Sadili so jih, ker so odporni, hitro rastejo, imajo veliko pokrivnost krošnje in so avtohtoni. A meščani so se jih nekoliko naveličali, prišle so nove bolezni, občutljivi so za sol, zato so skrbniki mestnega zelenja začeli preizkušati druge drevesne vrste.

Rad bi bil zraven pri snovanju novega drevoreda

»Večkrat bi morali poseči po kroglastih javorjih, ker ne zrastejo previsoko,« pripomni, ko se ustavimo pred parkom na Hrvatskem trgu, kjer enota vrtnarjev iz parka Tivoli obrezuje drevesca s kroglasto krošnjo. »Obrezujemo drevesa, potem bomo šli na vrtnice. Vsak naj bi na dan obrezal najmanj deset takšnih,« z vrha lestve pove skupinovodja Marija Petrič. »Z enim je deset minut dela, kajne?« jo povpraša Nejc. »To si ti rekel ... Če je drevo staro, lahko traja tudi uro,« proti Nejcu v šali grozeče zakrili z električnimi škarjami. »Tudi pozimi bolj malo počivamo,« pove siva eminenca Snage. »Komaj smo izkoristili tistih 14 dni letnega dopusta, ure pa so še vse ostale.« Ko začne zeleneti Tivoli, si njegovi vrtnarji še težje vzamejo prosto.

Poslovimo se od delavcev v zelenih kombinezonih in odrinemo naprej. »Moja velika želja je, da bi bil zraven pri osnovanju novega drevoreda,« zaupa Nejc. To bo težko, prizna, saj jih je bilo v zadnjem času v Ljubljani zasajenih veliko. Najnovejši je iz jeseni na prenovljeni Slovenski cesti. Mali jesen ni naključno izbrana drevesna vrsta. Spomladi belo cveti in vsi poznamo »belo Ljubljano«. Na svoj drevored lahko računa le, če bodo v Ljubljani zgradili kakšno novo cesto.

Navodila, kako ubiti drevo

Nimajo pa vsi radi mestnega zelenja. Vsake toliko se kdo nad njim grdo znese. »Lani smo imeli pacienta, ki je na Poti spominov in tovarištva med Kosezami in Brdnikovo cesto sistematično lupil mlada drevesa. Zdaj se borijo za preživetje, delajo poranitveni les, vendar jim bo prej zmanjkalo energije. Človek je uničil okoli 60 dreves. Policisti, ki so mu zaplenili računalnik, so v googlovi spletni zgodovini našli iskalni niz How to kill a tree,« vzklikne Nejc. Paradoksalno je, da je šlo za študenta agronomije, a ker ima zdravniško potrdilo o duševni bolezni, »ne moremo narediti nič drugega, kakor pogoltniti, kar se je zgodilo, in posaditi nova drevesa na stroške davkoplačevalcev«.

Oba z Gašperjem jezijo postavljavci reklamnih panojev, ki samo zato, da bi se oglas čim bolje videl, »pobijejo« veje okoliških dreves. Takšen primer si ogledamo na Poljanski cesti, kjer je postavljavec oskubil mlade platane, od katerih so ostali le petmetrski štrclji. »Krošnje dreves načeloma dvigujemo na 4,5 metra, da veje ne tolčejo po pešcih in avtomobilih, vendar ne pri tako mladih drevesih,« pojasni Nejc.

Na poti do še ene slabe prakse skrbi za drevesa razlaga o poskusih z drevesi v dvojnih drevoredih na Barjanski, Letališki in Štajerski cesti. Eno stran drevoreda so pognojili, druge ne. Spremljali bodo, ali pognojena drevesa bolje uspevajo, nato se bodo lotili načrtne analize zemlje in gnojenja.

Letno tudi šeststo novo zasajenih dreves

Drevored brestov v stanovanjskem naselju v Murglah si črno piko zasluži zato, ker prebivalci na drevesih izvajajo samovoljne, predvsem pa nestrokovne posege. »To drevo smo zasadili pred kakšnimi tremi leti, a mu je že prvo sezono nekdo odbil vrh. Poganjki, ki so pognali za tem, so že višji od prvotnega vrha. Deblo je povsem gnilo, povsod so gobice, še nekaj let bo hiralo, nato bo crknilo,« razočarano govori Nejc. Pred vsako odstranitvijo drevesa vzdrževalci mestnega zelenja dobro premislijo. Dokler drevo ni povsem suho in nestabilno, ga ne odstranijo. Letno posadijo med 400 in 600 novih dreves. Velik delež poletnih opravil zajema prav njihovo zalivanje; mlado drevo je treba enkrat na teden zalivati vsaj še dve leti.

Pot po zeleni Ljubljani končamo na igrišču Artura Toscaninija na Jamovi cesti. Kakor vsa drevesa so tudi vsa otroška igrišča vpisana v digitalni kataster, pove Gašper. Igrišče je primer vzorno urejenega: ima ustrezna igrala, koše za smeti s pokrovi, urejene potke ter zelenice z drevesi, grmovnicami in grede s trajnicami. Okoli otroških igrišč se ne smejo saditi rastlinske vrste z neužitnimi ali strupenimi semeni in plodovi, saj bi jih otroci lahko hitro nesli v usta. »No, pa tistega drevesa tudi ne bi smelo biti, a smo ga vseeno pustili,« Gašper pokaže proti elegantnemu ginku. Pod njim počiva psiček gospe, ki živi v hiši blizu igrišča.