Ada Ciganlija, beograjsko morje iz keltskih časov
Največja plaža v Srbiji, dolga 7,7 kilometrov, privablja kopalce skozi vse poletje.
Odpri galerijo
Ada Ciganlija, beograjsko morje, so polnih deset let pomagale graditi mladinske delovne brigade nekdanje Jugoslavije. Foto Milena Zupanič
Tik preden se reka Sava izlije v Donavo, natanko 986 kilometrov od njenega izvira v Sloveniji, najdemo otok Ada Ciganlija, najbolj priljubljeno izletniško točko Beograjčanov. A ne le otok, poleti jih privlači predvsem jezero - ravno tako ga imenujejo Ada Ciganlija - v katero je »ujet« manjši rokav Save. Jezero je izjemno pomembno, saj je glavni rezervoar pitne vode za dvomilijonski Beograd.
»Tukaj je voda bolj čista, kot je Sava čista sicer. Na zgornjem koncu jezera je debel nasip, skozi katerega pronica reka, preden priteče v jezero. Tako se voda očisti,« pove Dragan, 59-letni Beograjčan, ki prihaja na Ado Ciganlijo dva- ali trikrat na teden že vse življenje. Tukaj se je naučil plavati, sem je prihajal s kolegi, z dekletom, z ženo, z otroci.
»Pripeljem se z avtomobilom ali z avtobusom, zdaj največkrat sam. Usedem se na stolp za reševanje. Nisem reševalec, a odlično plavam; če bi se kdo utapljal, bi skočil v vodo,« se smeji. Reševalci so sicer nameščeni na tistem delu plaže, ki je urejena v kopališče. To je največje kopališče v Srbiji. Imenujejo ga tudi srbsko morje. Na bolj »divjem« delu in na plaži, namenjeni za nudiste, jih ni.
Tako kot Dragan prihaja v vročih poletnih dneh na Ado tudi do sto tisoč ljudi v enem dnevu, največ ob vikendih. Letno ima menda okoli štiri milijone obiskov. »Največ kopalcev prihaja na Ado junija, ko je še pouk, a je v Beogradu že zelo vroče. Zdaj, avgusta ni take gneče, ker imajo ljudje dopuste in so odšli iz mesta,« pove sogovornik.
Ada Ciganlija imena ni dobila po Romih, kot bi pomislili prvi hip. Besedi sta turškega in keltskega izvora. V turškem jeziku pomeni »ada« rečni otok, ki ga je napravila reka s svojimi nanosi, Ciganlija pa je sestavljanka dveh keltskih besed: »singa«, kar pomeni nizek, in »lija«, visok. Kelti, nekoč razprostranjeni po vsej Evropi, so v tretjem stoletju pred našim štetjem ustanovili ob Donavi svojo prestolnico Singidunum, današnji Beograd. Njihova beseda »singa-lija« se je skozi stoletja spremenila v »ciganlija«, torej kraj, kjer je voda včasih nizka, včasih visoka. Tako je z reko še zmeraj.
Otok ima zanimivo zgodovino. Pet stoletij je bil na sami meji med Avstro-Ogrsko in Turčijo, kasneje Srbijo. Niso prihajali nanj kot danes, za rekreacijo, pač pa so se sem umikali v času vojaških spopadov. Srbski kralj Karadjordje ga je po prvi srbski vstaji, leta 1809, podaril soborcu Mladenu Milovanoviću za njegove zasluge v času vstaje. »Gazda Mladen«, gospodar Mladen, kot so ga imenovali, je bil v tistem času najbogatejši Srb. Turki so vstajo zadušili in mu leta 1813 otok odvzeli.
Šele v zadnjem času se je izvedelo, da je bila Ada Ciganlija pred tem, v času Turkov, dlje časa v lasti srbske družine Jahić, iz katere je izšel mnogo kasneje Alija Izetbegović, muslimanski predsednik Bosne in Hercegovine iz časa zadnje (jugoslovanske) vojne. Po izjavah Izetbegovićevega sina Bakirja - prenesli so jih srbski mediji - visokega politika v BiH, so bili Jahići oficirji v turški vojski, kjer so prevzeli vero, spremenili priimek v Izet-beg Jahić in se preselili v Bosanski Šamac, od tam pa kasneje v Sarajevo.
Otok je dobila srbska država iz rok kneza Miloša Obrenovića leta 1821; njena last je tudi danes. Upravlja ga javno podjetje.
Ada Ciganlija – otok in jezero - se razprostira na 800 hektarjih. Je ekološko pribežališče za rastline, živali in ljudi, le streljaj stran od velemesta. Na otoku živi 450 različnih rastlinskih vrst, 250 vrst gob, 94 vrst žuželk, številne ptice. Območje je zaščiteno predvsem zaradi Myriostoma coliforme, gobe, ki živi v celotni Srbiji samo na tem otoku. Zato tudi to gobo imenujejo Ada Ciganlija.
Simbioza reke, jezera, otokov – poleg Ciganlije je v bližini še Ada Medjica – rastlin in živali daje edinstveno mikroklimo, prijetno tudi za ljudi. Toliko bolj v poletnih mesecih, ko se povzpne temperatura zraka v Beogradu lahko tudi čez 40 stopinj. Priti ob jezero, oddaljeno od mesta le nekaj postaj z mestnim avtobusom ali 15 minut s kolesom ob Savi, je dobrodejen oddih. Otok je ogromen park, namenjen rekreaciji, športu in počitku. V celoti je prilagojen invalidom na vozičkih, kar je v Beogradu redkost.
Na otoku je kar 50 športnih igrišč, trim steza, kolesarske steze, mini golf, pa tudi več kot 60 restavracij, ob obrežju Save tudi splavov in zasebnih hiš na vodi. Okoli in okoli otoka je postavljenih 450 vikendic na vodi. A je otok vendarle v nekaterih predelih še povsem nedotaknjena narava.
Jezero se razprostira na južni strani otoka. Ni od »zmeraj«. Tisočletja je bil to rokav Save, ki je oblivala otok. Šele leta 1957 so ga začeli preurejati v jezero. Pri tem so pomagale za nekdanjo državo Jugoslavijo značilne mladinske delovne brigade, torej mladi iz vseh jugoslovanskih republik. Končno podobo je jezero dobilo šele 1978. V povprečju meri 4,2 kilometra v dolžino in 200 metrov v širino, globoko je štiri metre.
Vzdržujejo ga po evropskih standardih FEE (Fundacija za okoljsko izobraževanje), ki mu je podelila tudi nagrado »modra zastava« za vzdrževanje in čistočo. V poletnih mesecih, ko se prihajajo Beograjčani ohlajat vanj, na njem pa se odvijajo tudi številne športne in kulturne prireditve, izvajajo monitoring pitne vode dvakrat tedensko. Kot poročajo, je voda razvrščena v meje prve in druge kategorije, kar je primerno. Sicer pa gre voda, preden jo spustijo v vodovodne cevi, še na dodatno prečiščevanje in dezinfekcijo.
Na Adi vsakdo najde kaj zase. Tja ne pridejo le domačini, ampak tudi tujci. Srečali smo jih predvsem na nenavadni atrakciji – žičnici za smučanje na vodi, ki vleče smučarja ali deskarja po kakšnih 800 metrov dolgem vodnem krogu. Za najmlajše in najstarejše vozi vsakih nekaj minut ob obali razgledni vlakec. Sicer pa je jezero okoli in okoli v dolžini 7,7 kilometra obdano s kolesarsko stezo, po kateri tekajo tudi tekači in se sprehajajo sprehajalci.
Jezero je bilo ob našem obisku prijetno toplo, 26 stopinj Celzija. V globoki senci ob jezeru razprostranjenega parka so mize za večje družbe, pripravljeni so tudi prostori za piknik in poležavanje na travi. Družine in prijateljske družbe imajo tukaj vse možnosti za druženje skozi ves dan brez vsakih stroškov. Najti pa je mogoče tudi številne tihe kotičke, če bi kdo bil raje sam.
.
Priljubljeno kopališče tudi za nudiste
»Tukaj je voda bolj čista, kot je Sava čista sicer. Na zgornjem koncu jezera je debel nasip, skozi katerega pronica reka, preden priteče v jezero. Tako se voda očisti,« pove Dragan, 59-letni Beograjčan, ki prihaja na Ado Ciganlijo dva- ali trikrat na teden že vse življenje. Tukaj se je naučil plavati, sem je prihajal s kolegi, z dekletom, z ženo, z otroci.
Drobni kamenčki in izjemno čista voda privabljata na Ado Ciganlijo Beograjčane in tudi tuje turiste skozi vse poletje. Foto Milena Zupanič
»Pripeljem se z avtomobilom ali z avtobusom, zdaj največkrat sam. Usedem se na stolp za reševanje. Nisem reševalec, a odlično plavam; če bi se kdo utapljal, bi skočil v vodo,« se smeji. Reševalci so sicer nameščeni na tistem delu plaže, ki je urejena v kopališče. To je največje kopališče v Srbiji. Imenujejo ga tudi srbsko morje. Na bolj »divjem« delu in na plaži, namenjeni za nudiste, jih ni.
Tako kot Dragan prihaja v vročih poletnih dneh na Ado tudi do sto tisoč ljudi v enem dnevu, največ ob vikendih. Letno ima menda okoli štiri milijone obiskov. »Največ kopalcev prihaja na Ado junija, ko je še pouk, a je v Beogradu že zelo vroče. Zdaj, avgusta ni take gneče, ker imajo ljudje dopuste in so odšli iz mesta,« pove sogovornik.
Kdo vse je bil lastnik Ade
Ada Ciganlija imena ni dobila po Romih, kot bi pomislili prvi hip. Besedi sta turškega in keltskega izvora. V turškem jeziku pomeni »ada« rečni otok, ki ga je napravila reka s svojimi nanosi, Ciganlija pa je sestavljanka dveh keltskih besed: »singa«, kar pomeni nizek, in »lija«, visok. Kelti, nekoč razprostranjeni po vsej Evropi, so v tretjem stoletju pred našim štetjem ustanovili ob Donavi svojo prestolnico Singidunum, današnji Beograd. Njihova beseda »singa-lija« se je skozi stoletja spremenila v »ciganlija«, torej kraj, kjer je voda včasih nizka, včasih visoka. Tako je z reko še zmeraj.
Otok ima zanimivo zgodovino. Pet stoletij je bil na sami meji med Avstro-Ogrsko in Turčijo, kasneje Srbijo. Niso prihajali nanj kot danes, za rekreacijo, pač pa so se sem umikali v času vojaških spopadov. Srbski kralj Karadjordje ga je po prvi srbski vstaji, leta 1809, podaril soborcu Mladenu Milovanoviću za njegove zasluge v času vstaje. »Gazda Mladen«, gospodar Mladen, kot so ga imenovali, je bil v tistem času najbogatejši Srb. Turki so vstajo zadušili in mu leta 1813 otok odvzeli.
Šele v zadnjem času se je izvedelo, da je bila Ada Ciganlija pred tem, v času Turkov, dlje časa v lasti srbske družine Jahić, iz katere je izšel mnogo kasneje Alija Izetbegović, muslimanski predsednik Bosne in Hercegovine iz časa zadnje (jugoslovanske) vojne. Po izjavah Izetbegovićevega sina Bakirja - prenesli so jih srbski mediji - visokega politika v BiH, so bili Jahići oficirji v turški vojski, kjer so prevzeli vero, spremenili priimek v Izet-beg Jahić in se preselili v Bosanski Šamac, od tam pa kasneje v Sarajevo.
Otok je dobila srbska država iz rok kneza Miloša Obrenovića leta 1821; njena last je tudi danes. Upravlja ga javno podjetje.
Ekološko zatočišče za rastline, živali in ljudi
Ada Ciganlija – otok in jezero - se razprostira na 800 hektarjih. Je ekološko pribežališče za rastline, živali in ljudi, le streljaj stran od velemesta. Na otoku živi 450 različnih rastlinskih vrst, 250 vrst gob, 94 vrst žuželk, številne ptice. Območje je zaščiteno predvsem zaradi Myriostoma coliforme, gobe, ki živi v celotni Srbiji samo na tem otoku. Zato tudi to gobo imenujejo Ada Ciganlija.
Prijetna senca v velikanskem parku ob jezeru, tudi ekološko zavetišče za rastline in živali. Foto Milena Zupanič
Simbioza reke, jezera, otokov – poleg Ciganlije je v bližini še Ada Medjica – rastlin in živali daje edinstveno mikroklimo, prijetno tudi za ljudi. Toliko bolj v poletnih mesecih, ko se povzpne temperatura zraka v Beogradu lahko tudi čez 40 stopinj. Priti ob jezero, oddaljeno od mesta le nekaj postaj z mestnim avtobusom ali 15 minut s kolesom ob Savi, je dobrodejen oddih. Otok je ogromen park, namenjen rekreaciji, športu in počitku. V celoti je prilagojen invalidom na vozičkih, kar je v Beogradu redkost.
Na otoku je kar 50 športnih igrišč, trim steza, kolesarske steze, mini golf, pa tudi več kot 60 restavracij, ob obrežju Save tudi splavov in zasebnih hiš na vodi. Okoli in okoli otoka je postavljenih 450 vikendic na vodi. A je otok vendarle v nekaterih predelih še povsem nedotaknjena narava.
Rezervoar pitne vode za Beograd
Jezero se razprostira na južni strani otoka. Ni od »zmeraj«. Tisočletja je bil to rokav Save, ki je oblivala otok. Šele leta 1957 so ga začeli preurejati v jezero. Pri tem so pomagale za nekdanjo državo Jugoslavijo značilne mladinske delovne brigade, torej mladi iz vseh jugoslovanskih republik. Končno podobo je jezero dobilo šele 1978. V povprečju meri 4,2 kilometra v dolžino in 200 metrov v širino, globoko je štiri metre.
Vzdržujejo ga po evropskih standardih FEE (Fundacija za okoljsko izobraževanje), ki mu je podelila tudi nagrado »modra zastava« za vzdrževanje in čistočo. V poletnih mesecih, ko se prihajajo Beograjčani ohlajat vanj, na njem pa se odvijajo tudi številne športne in kulturne prireditve, izvajajo monitoring pitne vode dvakrat tedensko. Kot poročajo, je voda razvrščena v meje prve in druge kategorije, kar je primerno. Sicer pa gre voda, preden jo spustijo v vodovodne cevi, še na dodatno prečiščevanje in dezinfekcijo.
Rekreacija in počitek skozi ves dan
Na Adi vsakdo najde kaj zase. Tja ne pridejo le domačini, ampak tudi tujci. Srečali smo jih predvsem na nenavadni atrakciji – žičnici za smučanje na vodi, ki vleče smučarja ali deskarja po kakšnih 800 metrov dolgem vodnem krogu. Za najmlajše in najstarejše vozi vsakih nekaj minut ob obali razgledni vlakec. Sicer pa je jezero okoli in okoli v dolžini 7,7 kilometra obdano s kolesarsko stezo, po kateri tekajo tudi tekači in se sprehajajo sprehajalci.
Jezero je bilo ob našem obisku prijetno toplo, 26 stopinj Celzija. V globoki senci ob jezeru razprostranjenega parka so mize za večje družbe, pripravljeni so tudi prostori za piknik in poležavanje na travi. Družine in prijateljske družbe imajo tukaj vse možnosti za druženje skozi ves dan brez vsakih stroškov. Najti pa je mogoče tudi številne tihe kotičke, če bi kdo bil raje sam.
Nenavadna atrakcija - smučar na vodi, ki ga vleče žičnica. Foto Milena Zupanič
.
