Drugi največji, najbolj razgiban in z najlepšo traso
Istrski maraton zvabil več kot 5500 tekačev iz 30 držav. Zmagala sta tekača Slovenske vojske.
Odpri galerijo
Približno 5500 tekačev iz 30 držav, od tega kakih 800 iz tujine, je včeraj navkljub burji, mnogi pa prav zaradi nje, uživalo v 6. Istrskem maratonu, katerega glavni štart in cilj je bil v Portorožu.
Zanj velja, da je zelo dobro organiziran maraton, da je drugi največji v državi, da nima denarnih nagrad, da je njegova trasa najbolj razgibana (ima nekaj nekajdesetmetsrkih vzponov) in zagotovo najlepša v državi, saj polovico tras poteka ob morju, skozi dva krajinska parka in več zavarovanih območij Nature 2000, skozi stara srednjeveška mesteca in ob antičnih nahajališčih, mimo pristanišč, oljčnikov, vinogradov, in ob solinah. Letos so tekli tudi ob kanalu Jernej in okoli polotoka Seča.
Predsednica organizacijskega odbora Marjana Sikošek pravi, da so dosegli največje število tekačev in da ga ne nameravajo povečevati, temveč raje skrbijo za kakovost, varnost in zabavo. Za izpeljavo dogodka je skrbelo kar 1000 prostovoljcev, 40 članska zdravstvena ekipa in denimo potapljači Slovenske vojske. Na trasi je pomagala tudi ekipa mladih študentov zdravstvenih fakultet (Petrini angelčki), in bili prvi pripravljeni pomagati.
Marjana Sikošek je dejala, da se turistična destinacija s takšno prireditvijio lahko dokaže na drugačen način. »Tukaj je vsaj 20.000 tekačev, njihovih spremlejvalcev in obiskovalcev. Če je vsak popil samo eno kavico, je to 30.000 evrov. Ampak vsaj 6.000 do 8000 udeležencev je tukaj tudi prespalo eno ali dve noči, to vemo po tem, ker so številke prevzemali že v petek in soboto.«
Najhitrejši je bil spet (četrtič na tem maratonu) 37-letni Aleš Žontar iz Prežganja pri Ljubljani (zaposlen v Slovenski vojski), ki tokrat z rezultatom 2 uri, 39 minut in 28 sekund ni izboljšal svojega najboljšega časa na istem maratonu. Deloma je bila kriva burja, ki je pihala maratoncem v prsi od Izole do Kopra, v nasprotni smeri pa je njim in polmaratoncem burja pomagala. »Komaj sem čakal, da pridem nazaj do Izole v hrib,saj sem vedel, da me navkreber nihče več ne more ujeti.«
Drugi je bil Aleš Debeljak iz Podbrezja (Naklo), tretji pa Miroslav Nikolič iz Ljubljane. Najhuitrejša med ženskami je bila 37-letna Jasmina Pitamic Vojska iz Šebrelj pri Cerknem, tudi ona zaposlena v SV, sicer pa je tekla prvič na Istrskem maratonu in dosegla čas 2 uri 55 minut in17 sekund. Zahvalila se je neznanemu tekaču, ki jo je dobro ščitil pred burjo od Izole do Kopra.
Zanj velja, da je zelo dobro organiziran maraton, da je drugi največji v državi, da nima denarnih nagrad, da je njegova trasa najbolj razgibana (ima nekaj nekajdesetmetsrkih vzponov) in zagotovo najlepša v državi, saj polovico tras poteka ob morju, skozi dva krajinska parka in več zavarovanih območij Nature 2000, skozi stara srednjeveška mesteca in ob antičnih nahajališčih, mimo pristanišč, oljčnikov, vinogradov, in ob solinah. Letos so tekli tudi ob kanalu Jernej in okoli polotoka Seča.
Predsednica organizacijskega odbora Marjana Sikošek pravi, da so dosegli največje število tekačev in da ga ne nameravajo povečevati, temveč raje skrbijo za kakovost, varnost in zabavo. Za izpeljavo dogodka je skrbelo kar 1000 prostovoljcev, 40 članska zdravstvena ekipa in denimo potapljači Slovenske vojske. Na trasi je pomagala tudi ekipa mladih študentov zdravstvenih fakultet (Petrini angelčki), in bili prvi pripravljeni pomagati.
Marjana Sikošek je dejala, da se turistična destinacija s takšno prireditvijio lahko dokaže na drugačen način. »Tukaj je vsaj 20.000 tekačev, njihovih spremlejvalcev in obiskovalcev. Če je vsak popil samo eno kavico, je to 30.000 evrov. Ampak vsaj 6.000 do 8000 udeležencev je tukaj tudi prespalo eno ali dve noči, to vemo po tem, ker so številke prevzemali že v petek in soboto.«
Že četrtič Aleš Žontar
Najhitrejši je bil spet (četrtič na tem maratonu) 37-letni Aleš Žontar iz Prežganja pri Ljubljani (zaposlen v Slovenski vojski), ki tokrat z rezultatom 2 uri, 39 minut in 28 sekund ni izboljšal svojega najboljšega časa na istem maratonu. Deloma je bila kriva burja, ki je pihala maratoncem v prsi od Izole do Kopra, v nasprotni smeri pa je njim in polmaratoncem burja pomagala. »Komaj sem čakal, da pridem nazaj do Izole v hrib,saj sem vedel, da me navkreber nihče več ne more ujeti.«
Drugi je bil Aleš Debeljak iz Podbrezja (Naklo), tretji pa Miroslav Nikolič iz Ljubljane. Najhuitrejša med ženskami je bila 37-letna Jasmina Pitamic Vojska iz Šebrelj pri Cerknem, tudi ona zaposlena v SV, sicer pa je tekla prvič na Istrskem maratonu in dosegla čas 2 uri 55 minut in17 sekund. Zahvalila se je neznanemu tekaču, ki jo je dobro ščitil pred burjo od Izole do Kopra.