Juliana: 270 kilometrov okoli Julijcev

Nova pot je bogata z razgledi na vrhove, a se nikjer ne povzpne više od 1326 metrov nad morjem.
Fotografija: Pot se začne v Kranjski Gori, nadaljuje proti Radovljici ter mimo Pokljuke zavije do Bohinja FOTO: Jure Eržen
Odpri galerijo
Pot se začne v Kranjski Gori, nadaljuje proti Radovljici ter mimo Pokljuke zavije do Bohinja FOTO: Jure Eržen

Julijske Alpe je po novem mogoče obkrožiti po 270 kilometrov dolgi pohodniški poti, sestavljeni iz 16 etap. Juliana Trail, kakor so jo poimenovali, po prepričanju snovalcev odgovarja na želje in potrebe sodobnega turista, ki si želi stika z naravo, dediščino in kulturo lokalnega okolja.

Pot poteka v smeri urinega kazalca in je razdeljena na priporočljive etape, katerih povprečna dolžina je dobrih 17 kilometrov. Dnevne etape so zasnovane tako, da je v krajih začetka oziroma konca mogoče prenočiti in se okrepčati. Prva etapa se začne v Kranjski Gori in ob levem bregu Save Dolinke popelje do slikovitega Srednjega Vrha. Od tam se spustimo v dolino ob desnem bregu mimo Belce proti Mojstrani.

Juliana Foto Delo
Juliana Foto Delo

 

Prečka tudi mejo z Italijo


Krožna pohodniška pot okoli Julijskih Alp omogoča pohodniku drugačno doživetje Triglava in njegovega pogorja. FOTO: Turizem Kranjska Gora
Krožna pohodniška pot okoli Julijskih Alp omogoča pohodniku drugačno doživetje Triglava in njegovega pogorja. FOTO: Turizem Kranjska Gora
Druga etapa se tako začne v Mojstrani in se nadaljuje čez Dovške Ravne po gozdnih poteh proti Plavškemu Rovtu in naprej proti mestu Jesenice, kakor so snovalci opisali začetek poti. Med drugim prečka državno mejo med Slovenijo in Italijo, po nekaj kilometrih po Italiji zavije nazaj na slovensko stran in se konča pod pobočji Vitranca. Medtem ves čas ponuja krasne poglede na vrhove Julijskih Alp, pa vendar se nikoli ne povzpne više od 1326 metrov nad morjem.

Kot je poudaril Klemen Langus, koordinator Skupnosti Julijske Alpe, je z Julijano odprta osnovna povezovalna pot, v prihodnje pa ji bodo dodali pentlje, s katerimi bodo poskušali goste dlje časa zadržati na posameznih območjih. Langus si v prihodnosti želi čim več pozitivnih učinkov poti, kot so izboljšanje javnega prevoza, prepoznanje vrednosti bohinjske železniške proge, izboljšanje odnosa do biodiverzitete in ohranjanja narave, z njo pa bi lahko vplivali tudi na demografijo in razvoj slabše razvitih območij. Cilj usmerjenega obiska v Julijskih Alpah je po njegovih besedah predvsem odgovarjati na izzive sodobnega turizma.

Komentarji: