Mile zime so težava in izziv hkrati

V občini Kranjska Gora razmeroma uspešno kljubujejo podnebnim spremembam. V letošnjem prvem četrtletju petodstotni dvig števila prenočitev.
Fotografija: Največji izziv v Kranjski Gori je privabiti goste po poletni in zimski sezoni. FOTO: Roman Šipić
Odpri galerijo
Največji izziv v Kranjski Gori je privabiti goste po poletni in zimski sezoni. FOTO: Roman Šipić

Kranjska Gora je z 18 smučarskimi progami različnih tehničnih zahtevnosti idealen kotiček za zimsko družinsko doživetje. Da za zdaj razmeroma uspešno kljubuje podnebnim spremembam in vse milejšim zimam, dokazujejo številke: v prvem četrtletju tega leta je kraj obiskalo 70.190 turistov oziroma 1,6 odstotka več kot v istem obdobju lani, ustvarili so 243.492 prenočitev, kar je 4,6-odstotno povečanje. Zelene zime torej niso le težava, temveč so lahko tudi izziv in priložnost.

»Problem vseh izrazito sezonskih turističnih krajev je, da so zmogljivosti v vmesnem času nezapolnjene, fiksni stroški pa nastajajo v vsakem primeru. Gorska turistična območja še zlasti občutijo praznino vmesnih sezon, zato si glede na zmožnosti in naravne danosti prizadevajo ustvariti ponudbo, ki bi zapolnila ta obdobja,« je zapisano v Strategiji razvoja turizma občine Kranjska Gora 2015–2025. Za ta kraj sta značilni dve izraziti sezoni – zimska in poletna; pozimi se po številu prenočitev z julijem (ne pa tudi z rekordnim avgustom) lahko kosata januar in februar.

Lani so Kranjskogorcem neugodne vremenske razmere za zasneževanje »ukradle« sedem obratovalnih dni. FOTO: Jože Suhadolnik
Lani so Kranjskogorcem neugodne vremenske razmere za zasneževanje »ukradle« sedem obratovalnih dni. FOTO: Jože Suhadolnik

 

Pretople zime


Pred sezono in po njenem koncu, novembra in aprila, je turistov izrazito malo. Največjo nevarnost in grožnjo podobi zimskošportne turistične destinacije prinašajo podnebne spremembe in posledično dviganje snežne meje, kar pri pretoplih zimah brez snega pomeni korenito spremembo v dojemanju kraja, njegovi ponudbi, trženju in prihodnjem razvoju. To pomeni zgolj eno, poletno sezono, s katero je treba preživeti vse leto, kar pa v gorskih krajih s še vedno nizkimi temperaturami in velikanskimi stroški pozimi preprosto ni mogoče.

V Kranjski Gori so se morali na vse bolj mile, kratke in tople zime – lani so jim, denimo, neugodne vremenske razmere za zasneževanje »ukradle« sedem obratovalnih dni – prilagoditi s spremenjeno in razširjeno ponudbo, ki poleg snežnih užitkov poskrbi za drugačne zimske izkušnje gostov. Ti imajo kotiček na skrajnem severozahodu Slovenije zelo radi, čemur pritrjuje tudi izbor bralcev uglednega britanskega dnevnika The Guardian, tretjega največjega časnika na Otoku, ki so Kranjsko Goro uvrstili med deset najboljših malih smučarskih središč v Evropi.

Smučarji se bodo med smučišči lahko vozili z brezplačnim avtobusom. FOTO: Jure Eržen
Smučarji se bodo med smučišči lahko vozili z brezplačnim avtobusom. FOTO: Jure Eržen


Destinacija jih je prepričala s »preprostostjo alpskega šarma, smučišči za otroke in začetnike, lahko dostopnostjo z vlečnicami in sedežnicami ter pestro ponudbo kakovostnih smučarskih in deskarskih šol.« Po njihovem mnenju Kranjska Gora s svojimi naravnimi danostmi in infrastrukturo nudi možnost za aktivno preživljanje počitnic za celotno družino, hkrati jih je jezero Jasna očaralo z odsevi okoliških vršacev, prepričala jih je tudi pestra kulinarična ponudba.
 

Kolesarski park na smučišču


Vreme je bilo pred desetletji še odločilnejši dejavnik za uspešnost zimskih sezon, danes, ko je umetno zasneževanje lažje in predstavlja od polovice do treh četrtin vsega snega v tem kraju, je težav manj. SKI Kranjska Gora vlaga v posodobitev infrastrukture, ki omogoča zasneževanje ob nižjih zahtevanih pogojih (vlaga in temperatura zraka). Zasneženih je tri četrt smučišč v lasti SKI Kranjska Gora. Tako so predlanskim v (po osamosvojitvi) rekordni zimi smučišče zagnali 24. novembra, ga v obratovanju držali 130 dni in ga zaprli šele 2. aprila.

Letos bodo zimsko sezono začeli predvidoma v petek, 29. novembra. »Vsaka destinacija se izzivov, povezanih s pojavom milih zim, loteva drugače. Prve spremembe so se začele kazati v dodatni ponudbi na smučišču v nesezoni in poleti. Kot prvi v Sloveniji smo že leta 2004 odprli kolesarski park, ki je med vsemi odprt največ dni v letu,« je povedala Mojca Mežek s Turizma Kranjska Gora.

Vreme je bilo pred desetletji še bolj odločilen dejavnik za uspešnost zimskih sezon, danes, ko je umetno zasneževanje lažje in predstavlja od polovice do treh četrtin vsega snega v Kranjski Gori, je težav manj. FOTO: Jure Eržen
Vreme je bilo pred desetletji še bolj odločilen dejavnik za uspešnost zimskih sezon, danes, ko je umetno zasneževanje lažje in predstavlja od polovice do treh četrtin vsega snega v Kranjski Gori, je težav manj. FOTO: Jure Eržen


V načrtih RTC Žičnice Kranjska Gora je širitev ponudbe na območje Vitranca z gradnjo krožne kabinske žičnice, obnovo Mojčinega doma in ureditvijo pohodniških poti na Vitrancu. Vendar pa je avgustovski posvet v organizaciji CIPRA Slovenija v ospredje postavil tudi izzive in tveganja, ki jih investicija prinaša za varstvo narave in okolja. Gondola na vrh Vitranca, ki ostaja osrednji načrtovani projekt na področju turistične ponudbe v občini (enosedežna žičnica na Vitranc zadnja desetletja stoji zaradi zastarelosti), gre namreč navzkriž s prizadevanji okoljevarstvenikov za ohranjanje divjega petelina, saj ima ta ogrožena in zaščitena vrsta tam habitat. Na občini in v Turizmu Kranjska Gora se zavedajo, da le ohranjena narava omogoča razvoj turizma, vendar pa so nadaljnje investicije vanj nujne, zlasti žičnica na Vitranc, ki bi poleg obogatitve poletne ponudbe prinesla tudi večjo stabilnost v zimski sezoni.



»Žal razvoj zimske ponudbe na Vitrancu ne predstavlja koraka proti prilagajanju na podnebne spremembe, temveč zamujanje priložnosti za drugačen, trajnosten in domišljen razvoj kraja,« je po drugi strani prepričana direktorica CIPRA Slovenija Špela Berlot. Klavdija Gomboc z Občine Kranjska Gora zatrjuje, da bo občina upoštevala vse omilitvene ukrepe, ki jih bo predlagala stroka, tudi zaustavitev žičnice za štiri mesece na leto.

Obiskovalce prepriča tudi pestra kulinarična ponudba. FOTO:  Uroš Hočevar
Obiskovalce prepriča tudi pestra kulinarična ponudba. FOTO:  Uroš Hočevar


Smučišče Kranjska Gora kot novost uvaja spletno prodajo vozovnic in avtomat, na katerem si lahko smučarji natisnejo vnaprej kupljene smučarske vozovnice. Otroci, rojeni leta 2014 in mlajši, bodo smučali brezplačno z veljavno vozovnico, ki jo bodo prejeli na blagajni. Omogočeno je tudi smučanje s paketom Ski Pass Julijske Alpe, ki združuje pet elitnih slovenskih smučišč, šest italijanskih in tri avstrijska, ponuja pa 260 kilometrov prog med 550 in 2293 metri nadmorske višine, 112 smučarskih naprav in sto zagotovljenih smučarskih dni med 1. decembrom in 1. majem.

Smučarji se bodo med smučišči na destinaciji vozili z brezplačnim smučarskim avtobusom, ki bo vozil na relaciji med Kranjsko Goro, Gozdom - Martuljkom in Podkorenom. »Za vse adrenalina željne bo na razpolago najem turnih smuči, s katerimi se bodo lahko podali na Mojstrovko in druge vrhove Julijskih Alp. V nočnem času bodo organizirane ture z električnimi kolesi 'fat-bike' v Krnico, Tamar in na Tromejo,« je pojasnila Mežkova.
 

Akcija za krajšanje obdobij nesezone


Tudi lanska marketinška akcija Kranjska Gora 365 je bila zasnovana tako, da aktivno in usmerjeno krajša obdobja nesezone. Z njo si želijo privabljati obiskovalce in turiste vseh 12 mesecev v letu in vplivati na to, da vrhunci sezon ne bodo presegali nosilne zmogljivosti. S tem bodo ohranjali neokrnjeno naravo in skrbeli za najvišjo možno stopnjo kakovostnega bivalnega okolja za lokalno prebivalstvo in živalski svet. V sklopu te kampanje so v mesecih nesezone izvedli večino prireditev – Planica 400, Goni Pony, IMBA Summit, Trail Days, prvenstvo MTB, Kranjska Gora Trail ...

Aktivnosti v poletni Planici FOTO: Voranc Vogel
Aktivnosti v poletni Planici FOTO: Voranc Vogel


Nordijski center Planica, ki posluje uspešno in s presežkom, ima v načrtu nadgradnjo sistema za zasneževanje, zamenjavo nekaterih snežnih topov in teptalcev ter nastanitveni objekt z zmogljivostjo do 60 ležišč. »Gostje se lahko z jeklenico spustijo z velikanke bratov Gorišek in švignejo skozi zasneženo zimsko pokrajino Planice ter se za trenutek prepustijo občutkom naših orlov, ki letijo proti izteku skakalnice,« je poudarila Mežkova in dodala, da bodo na svetovni dan snega 18. januarja v Planici izvedli številne aktivnosti. V Mojstrani se bo mogoče zabavati na obnovljenem drsališču in – če bo le narava nasula dovolj snega oziroma bodo temperature primerne za izdelavo kompaktnega – na smučišču, ki je lani preznovalo abrahama in so ga v zadnji zimski sezoni razglasili za tretje najboljše malo smučišče v Sloveniji.

»V Mlačci se lahko preizkusite v plezanju po zaledeneli steni, bolj izkušene pa željno pričakuje znameniti slap Lucifer, ki pozimi predstavlja adrenalinsko poslastico Zgornjesavske doline,« je naštela Mežkova. Pozimi bodo lokalne vodniške agencije izvedle šole smučanja in teka na smučeh, krpljanje, na voljo bo izposoja lavinske in zimske opreme, cepinov in derez.
 

V pričakovanju adventa


Še nekaj zanimivih novosti v prihajajoči zimski sezoni: poleg običajnih snežnih radosti na urejenih tekaških progah v Ratečah, Planici, Kranjski Gori (osvetljena proga) in pri gostilni Psnak v Radovni bo mlado in staro lahko uživalo na drsališču Borovška Šajba na trgu pred nekdanjim hotelom Razor. V adventnem času bodo v praznično okrašeno Alpsko vasico vabile omamne božične vonjave s stojnic lokalnih ponudnikov ob pestrem glasbenem programu in programu za najmlajše, obenem bodo obiskovalce privabljali tudi ledeno kraljestvo v Mlačci in žive jaslice v ledu.

Komentarji: