Nadiža, ogreta na prijetnih 21 stopinj Celzija
Kopalna območja ob Nadiži so pri vasi Logje, v Podbeli in na Robiču. Kopanje ni priporočljivo po močnem dežju.
Odpri galerijo
Takšno je kopališče na sotočju Tolminke in Soče v času glasbenih festivalov. Fotografije Blaž Močnik
Reka Nadiža je že leta varno pribežališče pred poletno pripeko in tudi letos ni nič drugače. Prijetnih 21 stopinj Celzija v teh dneh kaže avtomatska merilna postaja pred koriti Nadiže, zato mnogi ves dan v vodi hladijo telesa. Kopalna območja so pri vasi Logje, v Podbeli in na Robiču, kjer se nabere največ ljudi.
Na omenjenih lokacijah so nameščeni tudi parkomati, s katerimi je bila občina Kobarid prisiljena delati red, da pločevina ni stala na vseh kolovozih in travnikih. Seveda pa ni prisiljena zaračunavati nezanemarljivih 1,5 evra za uro parkiranja oziroma deset evrov za celodnevno parkiranje.
Kakorkoli, težave s parkiranjem na črno so se vendarle dostojno uredile. »Glede parkiranja je Nadiža ta čas dejansko najmanjša težava v občini, število kršiteljev pa je zanemarljivo,« pravi redar Janko Volarič.
Nemca Alexa, ki smo ga zmotili po kopanju, cena očitno ni motila, saj je iskal zgolj hvalnice na račun okolice: »Všeč mi je, ker ne vidim posegov v naravo, saj nikjer ne vidim betona. Tudi gneča ni prevelika.« Reka je tudi zelo prijazna do družin z majhnimi otroki. »Nadiža ima lepe in nenevarne tolmune, vožnja s 'šlaufi' po brzicah pa je za mulce čista zmaga. Le vodostaj je malce nizek te dni,« nam je povedala Gorenjka Jana.
Občina ima na podlagi pobrane parkirnine letos kar 50 odstotkov več vplačil, kar pomeni tudi več ljudi ob reki. »Največ je dela v vročinskih valovih,« so nam povedali v baru Zder, ki stoji lučaj stran od vode. Na Robiču se namreč lahko nagnete tudi po nekaj sto vozil na dan.
»Dopoldne skorajda ne govorimo slovensko, popoldne pa pride tudi veliko domačinov. Dva meseca je tukaj zelo živo, preostali čas pa je na žalost životarjenje.« Delo za občino s postavitvijo parkomatov še ni končano, saj mnogi opozarjajo na rednejše urejanje parkirišč in okolice, glede na število obiskovalcev pa bi bilo smiselno postaviti preoblačilnice po vzoru vstopno-izstopnih mest na reki Soči.
Domačini in prišleki imajo v Posočju sicer poleg Nadiže dovolj izbire kopališč. Uradna so med drugim v Čezsoči in pod Volčanskim mostom, najbolj oblegano pa je sotočje Tolminke in Soče, ki ga okupirajo festivalski gosti. Tam vragolij ni ne konca ne kraja, a so se naposled oglasili tudi domačini, češ da med festivali ne morejo do vode. Prireditelji so jih takoj uslišali, tako da imajo do znamenitega sotočja nemoten dostop.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) glede na rezultate monitoringa mikrobiološke kakovosti vode na vseh kopalnih območjih severnoprimorske regije označuje vode primerne za kopanje. »Kakovost kopalnih voda se načeloma poslabša le po močnem dežju, kar se kaže tudi na rezultatih vzorčenja in preskušanja kopalnih voda, ko se vremenskim vplivom ne moremo izogniti, in posledično pri razvrstitvi v razrede kakovosti.«
V letih 2015–2018 so z oznako odlično označena kopališča Nadiža, Soča pri Čezsoči in Soča pri Tolminu I (Volčanski most), Soča pri Tolminu II (sotočje) in Soča pri Kanalu imata oznako dobra, Idrijca v Bači pri Modreju pa zadostna. »Kopalna voda na Nadiži je sicer razvrščena v razred kakovosti odlična že od leta 2010.«
NIJZ kopanja ne priporoča po močnem dežju, saj se lahko zaradi padavinskega spiranja površin v zaledju poveča mikrobiološka in kemijska onesnaženost vode, zaradi povečanega pretoka pa so reke lahko nevarne tudi zaradi možnosti utopitve (povečana globina vode, motnost, hitrejši tokovi).
»Reka Soča je lahko tudi na kopalnih območjih ponekod deroča in polna brzic, zato ne podcenjujmo moči vode in ne precenjujmo lastnih sposobnosti. Na kopalnih območjih na Soči v Solkanu in na Soči v Kanalu se lahko zaradi uravnavanja pretokov hidroelektrarn pojavljajo nenadni dvigi gladine in močni tokovi reke, zato je na teh kopalnih območjih potrebna dodatna previdnost kopalcev.«
Na omenjenih lokacijah so nameščeni tudi parkomati, s katerimi je bila občina Kobarid prisiljena delati red, da pločevina ni stala na vseh kolovozih in travnikih. Seveda pa ni prisiljena zaračunavati nezanemarljivih 1,5 evra za uro parkiranja oziroma deset evrov za celodnevno parkiranje.
Vragolije na sotočju Tolminke in Soče.
Kakorkoli, težave s parkiranjem na črno so se vendarle dostojno uredile. »Glede parkiranja je Nadiža ta čas dejansko najmanjša težava v občini, število kršiteljev pa je zanemarljivo,« pravi redar Janko Volarič.
Brez betona in gneče
Nemca Alexa, ki smo ga zmotili po kopanju, cena očitno ni motila, saj je iskal zgolj hvalnice na račun okolice: »Všeč mi je, ker ne vidim posegov v naravo, saj nikjer ne vidim betona. Tudi gneča ni prevelika.« Reka je tudi zelo prijazna do družin z majhnimi otroki. »Nadiža ima lepe in nenevarne tolmune, vožnja s 'šlaufi' po brzicah pa je za mulce čista zmaga. Le vodostaj je malce nizek te dni,« nam je povedala Gorenjka Jana.
Občina ima na podlagi pobrane parkirnine letos kar 50 odstotkov več vplačil, kar pomeni tudi več ljudi ob reki. »Največ je dela v vročinskih valovih,« so nam povedali v baru Zder, ki stoji lučaj stran od vode. Na Robiču se namreč lahko nagnete tudi po nekaj sto vozil na dan.
»Dopoldne skorajda ne govorimo slovensko, popoldne pa pride tudi veliko domačinov. Dva meseca je tukaj zelo živo, preostali čas pa je na žalost životarjenje.« Delo za občino s postavitvijo parkomatov še ni končano, saj mnogi opozarjajo na rednejše urejanje parkirišč in okolice, glede na število obiskovalcev pa bi bilo smiselno postaviti preoblačilnice po vzoru vstopno-izstopnih mest na reki Soči.
Kopalna voda na Nadiži je razvrščena v razred kakovosti odlična že od leta 2010.
Domačini in prišleki imajo v Posočju sicer poleg Nadiže dovolj izbire kopališč. Uradna so med drugim v Čezsoči in pod Volčanskim mostom, najbolj oblegano pa je sotočje Tolminke in Soče, ki ga okupirajo festivalski gosti. Tam vragolij ni ne konca ne kraja, a so se naposled oglasili tudi domačini, češ da med festivali ne morejo do vode. Prireditelji so jih takoj uslišali, tako da imajo do znamenitega sotočja nemoten dostop.
Oznaka »odlična«
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) glede na rezultate monitoringa mikrobiološke kakovosti vode na vseh kopalnih območjih severnoprimorske regije označuje vode primerne za kopanje. »Kakovost kopalnih voda se načeloma poslabša le po močnem dežju, kar se kaže tudi na rezultatih vzorčenja in preskušanja kopalnih voda, ko se vremenskim vplivom ne moremo izogniti, in posledično pri razvrstitvi v razrede kakovosti.«
V letih 2015–2018 so z oznako odlično označena kopališča Nadiža, Soča pri Čezsoči in Soča pri Tolminu I (Volčanski most), Soča pri Tolminu II (sotočje) in Soča pri Kanalu imata oznako dobra, Idrijca v Bači pri Modreju pa zadostna. »Kopalna voda na Nadiži je sicer razvrščena v razred kakovosti odlična že od leta 2010.«
NIJZ kopanja ne priporoča po močnem dežju, saj se lahko zaradi padavinskega spiranja površin v zaledju poveča mikrobiološka in kemijska onesnaženost vode, zaradi povečanega pretoka pa so reke lahko nevarne tudi zaradi možnosti utopitve (povečana globina vode, motnost, hitrejši tokovi).
»Reka Soča je lahko tudi na kopalnih območjih ponekod deroča in polna brzic, zato ne podcenjujmo moči vode in ne precenjujmo lastnih sposobnosti. Na kopalnih območjih na Soči v Solkanu in na Soči v Kanalu se lahko zaradi uravnavanja pretokov hidroelektrarn pojavljajo nenadni dvigi gladine in močni tokovi reke, zato je na teh kopalnih območjih potrebna dodatna previdnost kopalcev.«
