Najprej s smučmi, nato še z zverino v smučino

Upravljavci smučarskih naprav na slovenjgraškem Pohorju stavijo na družinski turizem. Gostje se vračajo, tudi iz tujine.

Objavljeno
13. februar 2019 09.30
Posodobljeno
13. februar 2019 09.30
Štirisedežnica Pungart lahko na uro prepelje 2400 smučarjev. FOTO: arhiv Vabo
Daleč od velikih mestnih središč, na skrajnem zahodnem in najvišjem delu Pohorja, kamor vodi petnajst kilometrov dolga cesta iz Slovenj Gradca, leži družinam prijazno smučišče. »Destinacija je pravi biser,« je prepričan Boštjan Paradiž iz družbe Vabo, ki ima na Kopah v lasti večino nastanitvenih zmogljivosti, od stečaja Gorskoturističnega centra Kope pa upravlja tudi s smučarskimi napravami.

»Sezona je dobra. Naravnega snega nimamo, imamo pa debelo in kompaktno podlago iz umetnega snega, ki bo zdržala do konca marca. Do takrat smo razprodani,« pravi Boštjan Paradiž, ki z družino in ekipo sodelavcev že dvajset let stavi na pohorski turizem. Sprva zimski, zadnja leta pa vse bolj tudi na poletni.

Ob našem obisku je na osem kilometrov urejenih prog, na 60 hektarjih površine na nadmorski višini od 1006 do 1536 metrov, ki jih povezuje pet vlečnic (Kopnik, Sedlo, Pahernik, Mala Kopa, Velika Kopa) in dve štirisedežnici (Kaštivnik, Pungart), smučalo okoli 1700 smučarjev. »Med njimi so udeleženci številnih šol v naravi, dijaki in osnovnošolci na enodnevnem športnem dnevu, celo vrtec iz Beograda imamo na počitnicah,« našteva sogovornik in pokaže na otroški poligon s tekočim trakom, kjer med počitnicami in prazniki deluje otroški vrtec.

Smučišča odprejo ob deveti uri zjutraj. Da je na smučišču, ob njem in v gostinskih lokalih vse postorjeno, skrbi devetdeset ljudi. Do štirih popoldne je kot v panju, nato smučišče zaprejo. Pet teptalnih strojev ima dve uri časa, da smučarske proge pripravijo za nočno smuko, ki se začne ob 18. uri in traja do 21. ure. V času, ko na smučišču ni smučarjev, se lahko obiskovalci – prostora je za osem potnikov – po njem popeljejo s party ratrakom, letošnjo novostjo.
 

Gostje se vračajo


Pred vlečnico Sedlo so potrpežljivo čakali v vrsti šestošolci iz osnovne šole Dragomer. »Na Kopah preživljamo zimsko šolo v naravi. Tukaj smo četrti dan. Zelo smo zadovoljni. Ljudje so prijazni,« opisuje učitelj Jaka Grosar. Na Kope so prišli prvič, na priporočilo tistih, ki so tukaj že bili.

image
Med zgornjo in spodnjo postajo Pungarta je okoli dvesto metrov višinske razlike. FOTO: arhiv Vabo


»Gostje se vračajo. O tem ni nobenega dvoma. Trudimo se, da ustrežemo njihovim željam,« zatrjuje Boštjan Paradiž. Podjetje, ki ga vodi s Primožem Kotnikom, bo kmalu pred novim pomembnim mejnikom: odločiti se bodo morali o nakupu smučarskih naprav. »Za odkup smo zainteresirani, če bo le cena sprejemljiva,« pravijo v družbi in opozarjajo, da za dolgoročni razvoj smučarskega centra samo to ne bo dovolj.

»Center potrebuje dodatne naprave za zasneževanje, še eno akumulacijsko jezero, prihodnje leto pa bo potrebno na sedežnici Kaštivnik opraviti večji remont, ki je povezan z visokimi stroški,« razlaga Paradiž. V Vabu, ki v planini in v dolini upravlja s 380 posteljami, razmišljajo tudi o širitvi nastanitvenih zmogljivosti. V mislih imajo sodobno glamping naselje.
 

Čez mejo je drugače


Upravljalci smučišča na Kopah si želijo takšne podpore, kot je je deležen lastnik in upravljalec smučišča Peca na avstrijskem Koroškem Franz Skuk iz družbe FS Imobilien. Skuku, ki se ukvarja z mlekarstvom, bioplinarno in poljedelstvom v Romuniji, so pred skoraj štirimi leti pred zagonom smučarskih naprav finančno priskočile na pomoč občine ob vznožju Pece, pa tudi deželna vlada.

»V Sloveniji je te podpore premalo,« je razočaran Paradiž. Prepričan je, da bi morala država žičničarstvo uvrstiti v strategijo razvoja infrastrukture in ga podpreti na način, kot podpira kakšno drugo vrsto javnega potniškega prometa. »Zadnja žičnica v državi je bila postavljena pred sedmimi leti na Kopah. To je sedežnica Pungart,« opozori sogovornik.

image
Na krpljanje ... FOTO: arhiv Vabo


Čeprav zimska sezona še ni končana, se v družbi Vabo že pripravljajo na poletno. Na Kope bi radi privabili avtobusne skupine in podjetja za team buildinge. »Pod novo pomično streho lahko na terasi Grmovškovega doma v vsakem vremenu gostimo okoli 300 ljudi,« pravi Paradiž.

Velik poudarek bo še na vse bolj priljubljenem kolesarjenju. Tako je tudi v dolini, kjer v slovenjgraški turistični pisarni opažajo vse več kolesarjev na Dravski kolesarski poti, čeprav ta po naši državi še ni v celoti zgrajena, ter po kolesarski poti z imenom Štrekna po Mislinjski dolini. Veliko smučarjev in kolesarjev pride na Kope z avtodomom. Postajališče je urejeno ob Grmovškovem domu, blizu prve vlečnice. Prostora je za dvajset avtodomov, na voljo je priklop za elektriko in vodo, pa tudi prostor za izpust odpadne vode in fekalij. »Postajališče je ves čas zasedeno. Prihajajo domači gostje, pa tudi tuji, večinoma iz Avstrije,« pove Paradiž.

image
Na Kopah je smučarjem na razpolago osem kilometrov prog. FOTO: arhiv Vabo

 

S smučišča v bazen


Za razvoj športnega turizma mesto nujno potrebuje dodatno športno dvorano. Tilen Klugler, župan Slovenj Gradca: »To je res! A ne le za razvoj športnega turizma, pač pa tudi za redno dejavnost športa v občini. Odločitve o tem, kje najti sredstva za gradnjo, še ni, možnosti pa je več. Ne le javno-zasebno partnerstvo, za katerega se je zavzel prejšnji občinski svet, ampak tudi prek mehanizma trajnostne urbane strategije za urbana območja po letu 2020.« Boljši časi se obetajo še dotrajani državni cesti, ki vodi iz doline na Kope. Ministrstvo za infrastrukturo bo letos na najbolj dotrajanem odseku ceste preplastilo 2,5-kilometrski odsek.

Pozimi gostje večinoma ne odhajajo s Kop v dolino. Drugače pa je poleti, zato so upravljavci smučišč veseli napovedi, da bodo v mestu gradili nov zimsko-letni bazen, ob njem pa urbani park športov, v katerem bo doslej največji rolkarski poligon v Sloveniji, velik 1400 kvadratnih metrov. Tam bodo še postaje za fitnes na prostem, balvanska stena za športno plezanje in kolesarski grbinasti poligon. Za naložbo, ki bo zahtevala 6,8 milijona evrov, je občina pridobila 5,2 milijona evrov evropskih sredstev.

Smučarske proge
◼ Primerne so za začetnike, rekreativce in zahtevne smučarje.
◼ Lahke proge: 3,1 kilometra
◼ Srednje zahtevne: 3,8 kilometra
◼ Težke: 1,6 kilometra
Smučišče obretuje vsak dan med 9. in 16. uro.