Nassfeld/Mokrine: Koroški šarm, italijanska dolce vita
Smučišče, ki vabi s sloganom Avstrijska udobnost, italijanska sproščenost, je letos odvisno od umetnega snega, a so vseeno vsi zadovoljni
Odpri galerijo
V Mokrinah se radi pohvalijo, da so največja sončna terasa v Alpah.
Foto Daniel Zupanc
Smučar, ki se te dni pelje na katerokoli smučišče na avstrijskem Koroškem, je pod vplivom informacij, ki jih sliši od vsepovsod ... »V Avstriji zapadel nov meter snega, plaz zasul hotel, goste evakuirali, sneg odnesel nekaj avtomobilov, smučarji odrezani od sveta, v paketih dostavljajo hrano, nova smrtna žrtev na smučišču …« Toda pogled z avtoceste na bližnje zaselke in oddaljenejše kraje je bolj ali manj zelen. Na koroškem smučišču številka ena Nassfeldu, ki ima slovensko ime Mokrine, pa pravijo, da je zadnji sneg zapadel 20. novembra in da vmes (skoraj) ni bilo padavin. Toda sezona je kljub temu odlična!
In res, pogled na vasico Tropolach, ki leži na višini 610 metrov in od koder smučarja k vrhu pelje gondola Millenium Express, je vse prej kot zimski. Kaj se torej dogaja? Pod snegom so območja Vorarlberga, Tirolske, Štajerske, Gornje Avstrije, Salzburga ... drugje pa snega sploh ni. A ker so temperature nizke in smučišča opremljena s snežnimi topovi, se umetni sneg tukaj zlahka obdrži. Piste so odlične. V Mokrinah, z vodo bogatem območju, pa ga seveda tudi ni težko narediti. Kapacitete so zato polne, prihajajo pa tudi »begunci« iz dolin, ki so skoraj nedostopne, prenekatera smučišča so zaprta, poročila o nesrečah pa naravnost grozljiva.
Mokrine so največje in med Slovenci najbolj priljubljeno smučišče na avstrijskem Koroškem; do njih je iz Ljubljane slabi dve uri vožnje in 165 kilometrov večinoma avtoceste. V štirih dolinah na avstrijsko-italijanski meji se razprostira 110 kilometrov prog, 30 najsodobnejših žičniških naprav, 80 kilometrov tekaških prog, pet sankaških prog, sedem kvadratnih kilometrov naravne ledene površine na Belem in Preseškem jezeru. Več kot 390 snežnih naprav je vedno pripravljenih, čeprav se sicer pohvalijo z zimami, ki imajo tudi do devet metrov novega snega, predvsem pa obilje sonca. Sto ur več sonca kot drugod. Ali kot radi napišejo, tukaj sta doma avstrijsko udobje in italijanska sproščenost. Še malo drugače pa zveni takole: Koroški šarm, italijanska dolce vita! Čeprav o prehajanju meja smučar pravzaprav nima nobenega pojma.
»To je zame slovensko smučišče,« pravi smučarski učitelj Igor iz Maribora, ki že več desetletij skrbi za prve smučarske zavoje mladih, sicer pa je del avstrijske komisije za plazove. »Naši so zdaj vsi tam čez,« pravi. In pokaže v smeri Salzburga, kjer so stvari napete in od koder so prosili tudi za helikoptersko pomoč. In da so Mokrine zares slovenski raj, povedo srečanja s številnimi slovenskimi smučarji pa tudi zaposlenimi v hotelih in na smučiščih. In – naključno srečanje s slovenskim smučarskim asom Bojanom Križajem, ki tukaj rad preživi dan ali dva na snegu, ima prijatelje, vsako leto pa se udeleži tudi tako imenovane najdaljše dirke na svetu. Ta bo ta petek in soboto, imenuje pa se Premagaj asa. Gre za tekmo superlativov, njen pobudnik je Armin Assinger.
Po Guinnessovi knjigi najdaljša dirka ima deseto obletnico, udeležilo se je bo okoli 800 tekmovalcev, pista, ki jo morajo presmučati, pa je dolga 26 kilometrov. Med napovedanimi zvezdniki so poleg Križaja še Toni Pfeffer, Michael Konsel, Paco Wrolich, Alex List. Je smučanje še Križajev priljubljeni šport? »Je,« pravi, »kaj ni tukaj lepo!« Ko se dan pozneje na smučišču z mladimi pojavi avstrijska smukaška legenda Franz Klammer, pa takoj pove, da veliko časa preživlja na Bledu, kjer rad igra golf.
Med posebnosti smučišča spada gondolska žičnica Millenium-Express, z vrhnje postaje se do doline vije kar sedem kilometrov dolga proga. Obvezen fotopostanek je pred kuliso spektakularne stene Gartnerkofla. To je 2195 metrov visoka gora na območju smučišča, ki ima tudi slovensko ime, Krniške skale. Številne panoramske terase obiskovalcu razkrijejo pogled do Triglava, italijanskih Dolomitov in naprej.
Na letošnjo sezono so se v Mokrinah pripravili z nekaterimi novostmi; z novimi (razširjenimi) smučarskimi pistami in njihovo opremo (recimo merilniki globine snega), posebej se posvečajo e-mobilnosti, zato povečujejo število polnilnih postaj za električne avtomobile, prenovljene so nekatere razgledne terase, nastanitveni kompleksi. Turistični marketing se je letos osredotočil na razna presenečenja (na smučišču, po družbenih omrežjih, gostje pa lahko tudi svojim prijateljem prirejajo presenečenja), med cilji pa je pridobiti čim več mladih, tudi z brezplačnimi prevozi iz bližnjih koroških mest (Celovec, Beljak) in posebnimi dnevi izzivov. Slogan Ne ostajaj notri, pojdi ven! jih v iskanju mladih gostov povezuje z drugimi koroškimi smučišči, kot so Turrach, Katschberg in Bad Kleinkirchheim. Seveda na smučišču ne manjka zabave: tako imenovana kača, pozdrav Give me five in razni hitrostni izzivi pa videosmučanje, območja za prosti slog, hitrostne proge ....
Mokrine so sicer predvsem družinsko smučišče in temu prilagojene so tudi nastanitvene kapacitete s posebnimi družinskimi sobami, družinskimi velnes in brezplačnimi storitvami posebej za otroke, stare do deset let (precej ugodne so tudi smučarske šole in izposoja opreme). In za vse to je poskrbljeno tudi na smučišču: zabava, smučarska šola, mini klubi, poligoni ...
Mokrine so tudi kulinarična destinacija: kar 25 koč na smučiščih ponuja obilje raznovrstne hrane, mnogi od ponudnikov imajo le lokalno pridelano in pripravljeno hrano. Taka je ponudba hotela Plattner, ki ima na smučišču tudi restavracijo. Nič, kar boste videli na našem krožniku, ni kupljenega, razen germknödla, kvašenega cmoka z marmelado, povedo v restavraciji. Zadnji teden januarja bo v gosteh kulinarična Koroška, konec marca na smučišče prihajajo avstrijski vinarji s svojo ponudbo, april pa bo glasbeno obarvan in obrnjen k popularnemu žanru v Avstriji, to je šlagerju.
Kot pove predstavnica turistične organizacije Ingeborg Schnabl, največ turistov prihaja iz Avstrije in Nemčije, sledijo Italija, Češka, Slovaška, Hrvaška, Slovenci so znani kot dnevni smučarji. Sicer pa se število turistov poleti in pozimi vedno bolj izenačuje, zimska pravljica in poletno aktivno preživljanje prostega časa sta si blizu, ljudje na smučeh ali kolesih pa bolj ali manj isti. Smučarska sezona se je začela 7. decembra, okvirno se končuje 22. aprila.
V štirih dolinah na avstrijsko-italijanski meji se razprostira 110 kilometrov prog in 30 najsodobnejših žičniških naprav. Foto Daniel Zupanc
In res, pogled na vasico Tropolach, ki leži na višini 610 metrov in od koder smučarja k vrhu pelje gondola Millenium Express, je vse prej kot zimski. Kaj se torej dogaja? Pod snegom so območja Vorarlberga, Tirolske, Štajerske, Gornje Avstrije, Salzburga ... drugje pa snega sploh ni. A ker so temperature nizke in smučišča opremljena s snežnimi topovi, se umetni sneg tukaj zlahka obdrži. Piste so odlične. V Mokrinah, z vodo bogatem območju, pa ga seveda tudi ni težko narediti. Kapacitete so zato polne, prihajajo pa tudi »begunci« iz dolin, ki so skoraj nedostopne, prenekatera smučišča so zaprta, poročila o nesrečah pa naravnost grozljiva.
Zanesljiv sneg, obilje sonca
Mokrine so največje in med Slovenci najbolj priljubljeno smučišče na avstrijskem Koroškem; do njih je iz Ljubljane slabi dve uri vožnje in 165 kilometrov večinoma avtoceste. V štirih dolinah na avstrijsko-italijanski meji se razprostira 110 kilometrov prog, 30 najsodobnejših žičniških naprav, 80 kilometrov tekaških prog, pet sankaških prog, sedem kvadratnih kilometrov naravne ledene površine na Belem in Preseškem jezeru. Več kot 390 snežnih naprav je vedno pripravljenih, čeprav se sicer pohvalijo z zimami, ki imajo tudi do devet metrov novega snega, predvsem pa obilje sonca. Sto ur več sonca kot drugod. Ali kot radi napišejo, tukaj sta doma avstrijsko udobje in italijanska sproščenost. Še malo drugače pa zveni takole: Koroški šarm, italijanska dolce vita! Čeprav o prehajanju meja smučar pravzaprav nima nobenega pojma.
»To je zame slovensko smučišče,« pravi smučarski učitelj Igor iz Maribora, ki že več desetletij skrbi za prve smučarske zavoje mladih, sicer pa je del avstrijske komisije za plazove. »Naši so zdaj vsi tam čez,« pravi. In pokaže v smeri Salzburga, kjer so stvari napete in od koder so prosili tudi za helikoptersko pomoč. In da so Mokrine zares slovenski raj, povedo srečanja s številnimi slovenskimi smučarji pa tudi zaposlenimi v hotelih in na smučiščih. In – naključno srečanje s slovenskim smučarskim asom Bojanom Križajem, ki tukaj rad preživi dan ali dva na snegu, ima prijatelje, vsako leto pa se udeleži tudi tako imenovane najdaljše dirke na svetu. Ta bo ta petek in soboto, imenuje pa se Premagaj asa. Gre za tekmo superlativov, njen pobudnik je Armin Assinger.
Družinsko smučišče z množico izzivov za starejše mladostnike. Na pistah in ob njih. Foto Daniel Zupanc
Po Guinnessovi knjigi najdaljša dirka ima deseto obletnico, udeležilo se je bo okoli 800 tekmovalcev, pista, ki jo morajo presmučati, pa je dolga 26 kilometrov. Med napovedanimi zvezdniki so poleg Križaja še Toni Pfeffer, Michael Konsel, Paco Wrolich, Alex List. Je smučanje še Križajev priljubljeni šport? »Je,« pravi, »kaj ni tukaj lepo!« Ko se dan pozneje na smučišču z mladimi pojavi avstrijska smukaška legenda Franz Klammer, pa takoj pove, da veliko časa preživlja na Bledu, kjer rad igra golf.
Sedem milijonov za novo sezono
Med posebnosti smučišča spada gondolska žičnica Millenium-Express, z vrhnje postaje se do doline vije kar sedem kilometrov dolga proga. Obvezen fotopostanek je pred kuliso spektakularne stene Gartnerkofla. To je 2195 metrov visoka gora na območju smučišča, ki ima tudi slovensko ime, Krniške skale. Številne panoramske terase obiskovalcu razkrijejo pogled do Triglava, italijanskih Dolomitov in naprej.
Na letošnjo sezono so se v Mokrinah pripravili z nekaterimi novostmi; z novimi (razširjenimi) smučarskimi pistami in njihovo opremo (recimo merilniki globine snega), posebej se posvečajo e-mobilnosti, zato povečujejo število polnilnih postaj za električne avtomobile, prenovljene so nekatere razgledne terase, nastanitveni kompleksi. Turistični marketing se je letos osredotočil na razna presenečenja (na smučišču, po družbenih omrežjih, gostje pa lahko tudi svojim prijateljem prirejajo presenečenja), med cilji pa je pridobiti čim več mladih, tudi z brezplačnimi prevozi iz bližnjih koroških mest (Celovec, Beljak) in posebnimi dnevi izzivov. Slogan Ne ostajaj notri, pojdi ven! jih v iskanju mladih gostov povezuje z drugimi koroškimi smučišči, kot so Turrach, Katschberg in Bad Kleinkirchheim. Seveda na smučišču ne manjka zabave: tako imenovana kača, pozdrav Give me five in razni hitrostni izzivi pa videosmučanje, območja za prosti slog, hitrostne proge ....
Bojan Križaj se pripravlja na najdaljšo tekmo na svetu.
Foto Tanja Jaklič
Foto Tanja Jaklič
Mokrine so sicer predvsem družinsko smučišče in temu prilagojene so tudi nastanitvene kapacitete s posebnimi družinskimi sobami, družinskimi velnes in brezplačnimi storitvami posebej za otroke, stare do deset let (precej ugodne so tudi smučarske šole in izposoja opreme). In za vse to je poskrbljeno tudi na smučišču: zabava, smučarska šola, mini klubi, poligoni ...
Mokrine so tudi kulinarična destinacija: kar 25 koč na smučiščih ponuja obilje raznovrstne hrane, mnogi od ponudnikov imajo le lokalno pridelano in pripravljeno hrano. Taka je ponudba hotela Plattner, ki ima na smučišču tudi restavracijo. Nič, kar boste videli na našem krožniku, ni kupljenega, razen germknödla, kvašenega cmoka z marmelado, povedo v restavraciji. Zadnji teden januarja bo v gosteh kulinarična Koroška, konec marca na smučišče prihajajo avstrijski vinarji s svojo ponudbo, april pa bo glasbeno obarvan in obrnjen k popularnemu žanru v Avstriji, to je šlagerju.
Kot pove predstavnica turistične organizacije Ingeborg Schnabl, največ turistov prihaja iz Avstrije in Nemčije, sledijo Italija, Češka, Slovaška, Hrvaška, Slovenci so znani kot dnevni smučarji. Sicer pa se število turistov poleti in pozimi vedno bolj izenačuje, zimska pravljica in poletno aktivno preživljanje prostega časa sta si blizu, ljudje na smučeh ali kolesih pa bolj ali manj isti. Smučarska sezona se je začela 7. decembra, okvirno se končuje 22. aprila.
