Skoraj dva tisoč kilometrov uživaške krožne odisejade

Bržkone ga ni junaka, ki bi zmogel slovensko turnokolesarsko pot prekolesariti v enem dnevu, zato pa planinska zveza v soboto vabi, da se kolesarski navdušenci izziva lotijo na eni od 41 tras 1850-kilometrske krožne poti. Pod vodstvom turnokolesarskih vodnikov bo zveza simbolno povezala planince na kolesu.

»To je dokaj uživaška kolesarska pot, primerna za širši krog kolesarjev,« je slovensko turnokolesarsko pot (STKP) na kratko opisal vodnik Matic Klanjšček, ki bo v soboto skupino popeljal po slikoviti trasi med planino Kuhinja pod Krnom, planino Medrja pod Rdečim robom, Javorco, planino Polog, Tolminskimi koriti in Tolminom. »Nekatere etape vendarle so težje, ponekod se je treba fizično bolj naprezati, tu in tam tudi stopiti s kolesa.«



Planinska zveza je sobotni kolesarski praznik razdelila na devet lažjih etap in 32 zahtevnejših, kjer bodo vodniki sprejemali do osem udeležencev na etapo. Obvezna so gorska ali treking kolesa s profiliranimi gumami. Vse trase so deloma prilagojene železniškim povezavam, s čimer bi radi STKP približali širšemu krogu turnih kolesarjev in spodbudili razmišljanje o trajnostni mobilnosti, pravijo na planinski zvezi. Udeležba bo brezplačna, se pa ne bodo branili donacij za opremljanje in vzdrževanje poti.
Turnokolesarska pot obišče 112 kontrolnih točk, med njimi več kot 50 planinskih koč ter številne planinske in turistične zanimivosti, in se večinoma izogiba prometnicam. Na celotni poti se nabere čez 50.000 višinskih metrov, najvišja točka je Poštarski dom na Vršiču (1688 m), najnižji pa Piran in Sečoveljske soline (1 m).

Kolesarjenje kot planinska dejavnost

Tehnično pot ni posebno zahtevna in je primerna za širok krog kolesarjev, zatrjujejo na zvezi. Očitno pa je kar priljubljena, saj so doslej prodali več kot 2250 dnevnikov STKP, 16 kolesarjev pa jo je že prevozilo v celoti.



»Dogodek STKP v enem dnevu je pokazatelj velike pripadnosti turnih kolesarjev našemu načinu planinstva, hkrati pa priložnost za predstavitev te poti širšemu krogu rekreativcev,« poudarja načelnik komisije za turno kolesarstvo pri PZS Atila Armentano in dodaja: »Glede na vse večjo priljubljenost turnega kolesarstva moramo kot krovna organizacija, ki združuje turnokolesarske odseke v planinskih društvih po vsej Sloveniji, poskrbeti, da se bo turno kolesarstvo razvijalo v pravi smeri, in sicer kot zdrava rekreativna planinska dejavnost, ki se izvaja pravilno in je zato tudi vzgojna in naravovarstvena.«

Enotne oznake

Kot je še poudaril, so oblikovanje, ureditev in vzdrževanje najdaljše slovenske planinske obhodnice velik zalogaj. Turni kolesarji vse aktivnosti na njej izvajajo prostovoljno: »Več ko bomo imeli označenih in urejenih poti za turne kolesarje, manjši bo pritisk na drugo planinsko in gozdno infrastrukturo, lažje bomo predstavljali Slovenijo kot zeleno in trajnostnemu razvoju zapisano turistično deželo. Na primeren način bomo omogočili ljudem obisk planin tudi s kolesom.«

Dogodek STKP v enem dnevu podpirajo tudi v gospodarskem interesnem združenju Pohodništvo in kolesarjenje, kjer upajo, da se bo odslej odločneje tržilo celotno pot in posamezne etape. »Obisk daljinskih poti še vedno narašča. Pot prvič povezuje tudi planinske koče in manj znane kotičke Slovenije ter zagotavlja več obiska tujih turistov. Gotovo pa omogoča zaslužek tistim, ki bodo pot tržili,« je povedal direktor združenja Marko Lenarčič, ki je zadovoljen, da bodo po vzoru oznak na STKP označevali tudi druge turnokolesarske poti, saj označevanje teh doslej ni bilo enotno.

Planinska zveza sicer tras ni nameravala markirati. »Kmalu pa se je pokazalo, da večina kolesarjev, podobno kot pohodniki, želi, da so poti markirane, saj nekateri niso vešči uporabe GPS-naprav, za vse pa velja, da se lažje znajdemo na označenih poteh. Zato že tri leta STKP postopoma markiramo in opremljamo z usmerjevalnimi tablami,« je pojasnil predsednik PZS Jože Rovan.