Visokogorske planinske koče so zaprte, previdno v gore

Tudi jeseni lahko preseneti nenadno poslabšanje vremena, zlasti sneženje, nevarna je lahko tudi megla.

Objavljeno
24. oktober 2019 15.30
Posodobljeno
25. oktober 2019 09.52
Odprte so le še nižjeležeče planinske koče, zato je treba jesenske pohode skrbneje načrtovati, opozarjajo na PZS. FOTO: Manca Ogrin
S. B.
S. B.
Vrvež v visokogorju se zlagoma umirja, s Planinske zveze Slovenije poročajo o eni najboljših poletnih sezon v zadnjih desetih letih. Planinske koče v visokogorju so se v tem mesecu že zaprle, tiste na nižjih predelih pa so prešle na jesensko-zimski obratovalni čas. To je tudi čas, ko morajo biti obiskovalci gora pozorni na vremenske razmere in jim prilagoditi opremo.

Visokogorske koče v Julijskih Alpah so z izjemo oskrbovanega Doma na Komni, ki je odprt vse leto, že vse zaprle vrata, planinci lahko na zavetje in prenočišče računajo še pri meteorologih v Triglavskem domu na Kredarici ter na možnost zatočišča v neoskrbovanih zimskih sobah in bivakih. Stalno odprti tudi jeseni in pozimi ostajajo Planinski dom Tamar v Julijcih, Domžalski dom na Mali planini v Kamniško-Savinjskih Alpah in Valvasorjev dom pod Stolom v Karavankah ter številne nižje ležeče koče po Sloveniji, poročajo s PZS, preostale pa so odprte le ob koncu tedna in praznikih. Zaradi obnovitvenih del bosta novembra zaprti Blejska koča na Lipanci in Erjavčeva koča na Vršiču, ki bosta sicer čez zimo delovali tudi med tednom.
 

Pozor, spolzka tla in megla


Planinci, ki se v tem času odpravljajo v gore, morajo tako upoštevati dejstvo, da so postojanke, kjer bi se sicer želeli odpočiti in okrepčati, lahko zaprte. »To pomeni, da moramo imeti v nahrbtniku poleg osnovne planinske opreme dodatna topla oblačila, zaščito pred vetrom in dežjem, alu-folijo ali veliko črno vrečo, ki varuje pred podhladitvijo, ter več tople brezalkoholne tekočine in hrane,« je opozoril Matjaž Šerkezi, gorski reševalec in strokovni sodelavec PZS. Ker so dnevi krajši, je nujna čelna svetilka in predvsem polne baterije v njej.

Tudi jeseni lahko preseneti nenadno poslabšanje vremena, zlasti sneženje. »Nekaj centimetrov snega ne samo da pokrajino popolnoma spremeni, ampak zahteva dodatno tehnično opremo – cepin in dereze – ter veliko mero znanja in izkušenj za hojo v zimskih razmerah. Zaradi povečane vlage so planinske poti mokre in hoja po takšni poti je lahko otežena in zahteva večjo pozornost. Že manjši korak ali neprevidnost na poti lahko privede do zdrsa, ki se v najslabšem primeru lahko konča s hudimi poškodbami ali v primeru padca čez skalni skok s smrtjo,« je dejal Šerkezi.

image
Pozor, da vas ne preseneti prvi sneg! FOTO: Manca Ogrin


Pogosta spremljevalka jesenskih pohodov je tudi megla. Rešitev iz težav zaradi slabe vidljivosti sta zemljevid in kompas, pri PZS svetujejo še uporabo aplikacije Locus map na pametnem telefonu. Prav tako polagajo na srce, da planinci, ki morebiti zatavajo ali ne znajo nadaljevati, ohranijo mirno kri in se poskušajo vrniti do zadnje znane točke. »Ne tavajte brezglavo, saj lahko zaradi slabe vidljivosti zdrsnete na mokrem pobočju. Če ne vidite rešitve oziroma ste poškodovani, pokličite številko 112,« je poudaril Šerkezi.
 

Varovanje okolja


Poletna sezona je bila sicer ena boljših v zadnjih desetih letih, razloga za to sta bila predvsem v lepem vremenu in vse večjem številu tujih obiskovalcev v Sloveniji. »Splošno povečevanje števila tujih gostov se kaže tudi v planinskih kočah. Zelo dobra je bila letošnja poletna sezona v visokogorju, v osrednjem delu Julijskih Alp so imele nekatere koče rekorden obisk. V sredogorju in nižje ležečih planinskih kočah pa je obisk na splošno dober, ponekod nadpovprečen,« je ocenil strokovni sodelavec PZS Dušan Prašnikar.

Povečanje števila tujih gostov je najbolj opazno v času slabega vremena, saj ti kljub temu pridejo do planinskih koč, njihov delež je izjemno veliko tudi na začetku poletne sezone, ko so Slovenci praviloma na morju. »Nekatere koče v visokogorju imajo tako včasih tudi več kot 70 odstotkov tujih gostov, v povprečju pa ti dosegajo že polovico vseh prenočitev v planinskih kočah v državi. Porast števila tujih gostov zaznavamo tudi v sredogorskih kočah. V nekaterih pred leti skorajda ni bilo tujcev, zdaj pa ti veliko bolj raziskujejo po Sloveniji.« Povečuje se tudi število tujih gostov, ki hodijo po Slovenski planinski poti.

image
Pogačnikov dom na Kriških podih z novim sistemom preskrbe z električno energijo. FOTO: Dušan Prašnikar


Zaradi čedalje večjega obiska gora je vpliv na okolje večji; PZS se je zato pridružil evropskemu projektu LifeSustainHuts, ki je usmerjen k zniževanju emisij ogljikovega dioksida v naravnem okolju z uvajanjem novih in izvirnih energetskih rešitev. Kot demonstracijski objekti so vključene planinske koče v Španiji, Italiji in Sloveniji.

V okviru projekta so z novim sistemom preskrbe z električno energijo, ki v celoti temelji na energiji sonca in vetra, opremili Pogačnikov dom na Kriških podih. »V prvi sezoni obratovanja se je pokazalo, da so z obnovljivimi viri pokrili vse potrebe po električni energiji in toploti, kljub rekordnemu obisku koče,« je dejal Prašnikar.

Poleti najbolj priljubljene gorske občine

V gorskih občinah so v avgustu prešteli več kot milijon prenočitev (37 odstotkov vseh prenočitev ali šest odstotkov več kot v avgustu 2018). Avgusta so imeli v teh občinah 399.300 prihodov, v vseh osmih mesecih letos 1.443.957, rast v primerjavi z lanskim letom je bila desetodstotna.