Združevanje novosti s tradicijo

Smučišče na Tirolskem je zaradi oddaljenosti primerno za celotedensko smuko. Nočni spust po osvetljeni osemkilometrski progi.
Objavljeno
21. december 2018 10.00
Posodobljeno
21. december 2018 10.00
Na območju Hochzillertala je 85 kilometrov smučarskih prog, na območju celotnega Zillertala pa več kot petsto kilometrov. FOTO: Andi Frank
Romana Šeruga
Romana Šeruga
Sončno vreme in kilometri dobro steptanih belih strmin, to je vse, kar potrebuje smučar za lepo doživetje. Na najboljših smučiščih pa poskrbijo tudi za to, da uredijo vsako leto kakšno novo progo ali smučarsko napravo in imajo raznoliko dodatno ponudbo za tiste, ki jih zanima kaj več kot smučanje od jutra do večera.

V Zillertal, alpsko dolino na Tirolskem, ki jo zapirajo impresivni tritisočaki, zavijemo dobrih 60 kilometrov pred Innsbruckom. Od Slovenije je oddaljena krepkih pet ur vožnje, zato je primerna za celotedensko smuko, pa tudi za tiste, ki radi vsako sezono preizkusijo kakšno novo smučišče.

Več kot 500 kilometrov prog
Smučarsko karto je mogoče kupiti za posamično območje ali pa »superski pass«, ki je vstopnica za 181 gondol, sedežnih in vlečnic; te povezujejo kar 506 kilometrov smučarskih prog. Z njo je mogoča tudi brezplačna vožnja na vseh lokalnih avtobusih in vlakih v dolini. Cena celodnevne karte za eno območje stane največ 54 evrov. Šestdnevni superski pass stane 256 evrov za odrasle, 205 za mladince (od 15 do 18 let) in 115 za otroke (od 7 do 14 let). Za mlajše od šestih let je smučanje brezplačno.


Tereni v celotni dolini so razdeljeni v štiri območja: ob vstopu v dolino lahko iz Fügna in Kaltenbacha najprej krenemo v strmine Spieljocha in Hochzillertala, nato se na levo odpre smučarski center Zillertal Arena, sledita pa še Mayrhofen - Hippach in stranska dolina Tux - Finkenberg. To je območje ledenika Hintertux, ki je eno od le dveh smučarskih središč na svetu (drugo je švicarski Zermatt), kjer je mogoče smučati vse leto. Najvišja točka smučišča je na 3250 metrih nadmorske višine, od koder se lahko po 12-kilometrski progi spustimo kar 1750 metrov niže.

Avstrijska smučišča so tradicionalno odlično urejena, upravljavci radi poudarijo, da poskrbijo tudi za umetno zasneževanje prog, vendar na način, manj škodljiv za okolje, od drugih alpskih držav. Oktobra je tirolska deželna vlada enoglasno sprejela sklep o prepovedi uporabe umetnih dodatkov, denimo snomaxa, pri izdelavi umetnega snega.

image
Oktobra je tirolska deželna vlada sprejela sklep o prepovedi uporabe umetnih dodatkov, denimo snomaxa, pri izdelavi umetnega snega. FOTO: Andi Frank

 

Visoka kulinarika na višini


Na Tirolskem veliko vlagajo v obnavljanje in gradnjo novih turističnih zmogljivosti in smučarskih naprav. Tako se vsako leto lahko pohvalijo z novostmi in izboljšavami. Tudi v Zillertalu so letošnjo smučarsko sezono odprli z več novimi pridobitvami. Nova hitra gondola za deset oseb na Hochzillertalu pripelje do Alberga, nove gorske restavracije na 2400 metrih nadmorske višine.

To je trenutno najviše ležeča italijanska restavracija na Tirolskem, ki poleg vrhunske kulinarične ponudbe ponuja tudi razkošen razgled daleč naokoli. Sosednji vrh pa krasi nov terminal kabinske žičnice z gorsko restavracijo; že ime Mountain View pove, da je hkrati razgledna točka s sicer skromnejše višine 1760 metrov. Vse novogradnje se po dizajnu in uporabljenih materialih brezhibno vklapljajo v gorsko pokrajino in so lepo dopolnilo tradicionalnim tirolskim gorskim kočam, kakršna je slovita Kristallhütte, Kristalna koča.

image
Nova gondolska postaja na Spieljochu. FOTO: Andi Frank

 

Vrtec in sanke


Na belih strminah Hochzillertala in Spieljocha sta smučarjem denimo na voljo še dve ugodnosti, ki nista del standardne ponudbe smučišč: otroški vrtec, v katerem lahko starši med smučanjem pustijo malčke, stare od treh mesecev do sedem let, vsak smučar pa lahko brezplačno zamenja smuči za sanke in se preizkusi na posebni sankaški progi, dolgi 5,5 kilometra. Tisti, ki jim ne zadošča, da so proge odprte od 9. do 16. ure, si lahko privoščijo bodisi zgodnje smučanje že ob pol osmih zjutraj, ki ga končajo z zajtrkom v gorski koči, ali nočno smučanje po osvetljeni osemkilometrski zlati progi Stephana Eberharterja, zmagovalca svetovnega pokala v letih 2002 in 2003.