Zakaj premikamo urne kazalce

V nedeljo bomo urne kazalce pomaknili naprej na poletni čas, kar je za del prebivalcev, ki radi spijo nekoliko dlje, kratkoročno slaba, na daljši rok pa dobra novica, drugi del prebivalcev, praviloma tisti, ki ljubijo zgodnje vstajanje, pa bo spet negodoval.

In tako je v Sloveniji že od leta 1983, ko smo uro začeli premikati z zimskega na poletni čas. Poletni čas uporablja okoli 60 drugih držav. Prva ga je leta 1908 uvedla Kanada, dve leti pozneje so ji sledile ZDA, v Evropi pa ga je najprej uvedla Nemčija leta 1916, ki sta se ji kmalu pridružili Avstrija in Velika Britanija. Po drugi svetovni vojni so države poletni čas večinoma ukinile, a so ga spet vpeljale v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zaradi energetske krize.

Evropska unija je leta 1996 standardizirala poletni čas, leta 2001 pa je bila sprejeta evropska direktiva o poletnem času, ki za vseh 28 držav članic uvaja enotna datuma prehoda na poletni in zimski čas. Edina država v Evropi, ki ne upošteva evropske direktive, je Islandija.

Prihranki energije zanemarljivi

Glavni razlog za uvedbo poletnega časa je bil varčevanje z energijo oziroma boljši izkoristek naravne svetlobe. Takšno menjavanje je bilo smiselno nekoč, danes, ko uporabljamo elektriko ne glede na to, ali je zunaj dan ali noč, pa je vse več dvomov o smiselnosti premikanja ure dvakrat na leto. Sicer redke raziskave kažejo tudi, da so prihranki energije zaradi tega zanemarljivi.

Za ukinitev premikanja ure se je s sprejetjem resolucije v evropskem parlamentu februarja letos zavzelo tudi 384 evropskih poslancev, ki so evropski komisiji naložili, naj prouči razloge za in proti ter sprejme ustrezno odločitev. A za zdaj še nič ne kaže, da bi se evropska komisija ogrela za te pobude. Celo nasprotno; evropska komisarka za promet Violeta Bulc je dejala, da je treba upoštevati prednosti daljšega dne in namignila, da v evropskih prestolnicah ni veliko volje za spremembe.

Nasprotniki poletnega časa prihajajo predvsem iz severnoevropskih držav, kjer je zaradi bližine severnega tečaja poleti dan že tako dolg, zime pa so z nekajurnimi svetlimi izjemami skoraj ves čas pogreznjene v temo. Med največjimi nasprotnicami sta Finska in Nizozemska. Argumenti za ukinitev poletnega časa so zelo raznovrstni, poleg omenjenega majhnega energetskega prihranka študije navajajo povečano število prometnih nesreč, srčnih infarktov in manjšo produktivnost zaposlenih na prvi delovni dan po uvedbi poletnega časa.

Iščite sončno svetlobo, a izogibajte se umetni

Ne glede na to, ali se prištevate med podpornike ali nasprotnike poletnega časa, sprememba ure nedvomno vsaj začasno vpliva tudi na vašo biološko uro. Zbrali smo nekaj zdravniških nasvetov, kako čim prej nadomestiti enourni manko spanca. V tednu pred spremembo ure pojdite v posteljo 15 do 30 minut bolj zgodaj kot ponavadi. Letos je za to že prepozno, a spomnite se tega nasveta prihodnje leto. V nedeljo se zbudite ob isti uri kot običajno ali še nekoliko bolj zgodaj in preskočite popoldanski krepčilni spanec. Odpovejte se jutranji kavi in večernemu kozarcu vina ter poznemu uživanju hrane in športni dejavnosti. V tednu po spremembi ure bodite več na soncu, vsaj dve uri pred spanjem pa se izogibajte umetni svetlobi. In še psihološki trik: preden greste v soboto spat, premaknite naprej vse ure, ki se ne posodabljajo avtomatsko. S tem ne boste pridobili prav veliko spanca, boste pa v nedeljo zjutraj imeli neprijeten opravek manj.