Bolniki se počutijo kot številke

Mojca Senčar: »Problem je komunikacija - številni zdravstveni delavci se ne zavedajo, koliko lahko pomeni že samo stisk roke.«

Objavljeno
18. november 2016 19.33
Zdravstvo, UKC
Diana Zajec
Diana Zajec
»Zdravstveni politiki bi morali skupaj z zdravstvenimi strokovnjaki in predstavniki civilne družbe sesti za skupno mizo, se začeti poslušati in slišati ter poskrbeti za vsem dostopen, stabilen in solidaren zdravstveni sistem. Sistem, v katerem bodo vsakogar od nas obravnavali pravočasno, spoštljivo in po najnovejših izsledkih medicinske vede. Sistem, v katerem bo dovolj zdravstvenih delavcev in bodo imeli dovolj časa za vsakega bolnika, kjer bolniki ne bodo obupani čakali v vrsti in imeli tako manj možnosti za preživetje. Sistem, ki bo do bolnikov prijazen,« meni zdravnica in kronična bolnica, zagovornica bolnikov prim. Mojca Senčar, predsednica slovenskega združenja za boj proti raku dojk Europa Donna.

Mojca Senčar je leta 1964 prišla na Onkološki inštitut Ljubljana in se tam prvič srečala z rakom na prsih. Po sedemnajstih letih je zbolela tudi sama – čeprav je bila bolezen njena vsakdanja sopotnica, se ji je svet, tako kot vsakemu človeku, ki izve za tako resno diagnozo, v trenutku sesul. A potem je v sebi našla neizmerno moč in energijo, voljo, da premaga bolezen in pomaga drugim ženskam, ki zbolijo za rakom.

Od želja …

Na konferenci združenja za kakovost in varnost v zdravstvu je prim. Senčarjeva spregovorila o zdaj vse prepogosto prezrti vlogi bolnikov, ki jih bolezen prisili, da vstopijo v zdravstveni sistem, o katerem tako pogosto poslušamo, s kakšnimi težavami se spopada in kako neprijazen je lahko do bolnika.

»Bolniki, ki jih prizadene že sama bolezen, poslušajo o tem, kako do pravega strokovnjaka in institucije v razumnem času težko prideš na pošten način. Strah te je, ali se boš z boleznijo lahko spopadel tako, da boš po zdravljenju živel kakovostno. Vsak dan, ki ga preživiš v negotovosti, ko čakaš na pregled pri specialistu, na diagnostične preiskave in začetek zdravljenja, je preveč. Sprašuješ se, ali bodo dovolj hitro, dobro in varno poskrbeli za tvoje zdravljenje, ali boš dobil zdravila, ki bodo ustavila tvojo bolezen,« pravi zagovornica bolnikov.

… do resničnosti

Kaj si želi človek, ko zboli? »Da bo družinski zdravnik imel dovolj časa, te skrbno poslušal, zaznal tvoje strahove, odgovoril na vsa postavljena vprašanja ter da bo tvoja opažanja in sume resno obravnaval. Da bi mlado dekle, ki je zaznalo spremembo v dojki, kljub mladosti obravnaval resno. Številne mlade bolnice skupine za samopomoč, ki deluje v našem združenju, so namreč povedale, da jih številni zdravniki kljub njihovim težavam niso resno obravnavali, češ da so za raka dojk premlade. Tako so izgubljale dragoceni čas za začetek zdravljenja,« je neposredna Mojca Senčar.

Bolnik želi dobiti odkrite, resnične informacije o bolezni, zdravljenju, možnostih za uspešen boj z boleznijo – toda o tem se je treba primerno pogovoriti. Bolnika prizadene časovno zamejevanje življenja z boleznijo, gledanje zdravnika v računalnik med tako občutljivim pogovorom … Predsednica Europe Donne opozori tudi na pogosto pozabljene dolžnosti bolnikov, naj bo to skrb za ohranjanje zdravja, neupoštevanje terminov za preiskave in posege ali za izsiljevanje posegov in zdravljenja, ki ni nujno. »Na splošno pa velja, da je največji problem komunikacija. Številni zdravstveni delavci se ne zavedajo, koliko lahko pomeni že samo stisk roke. Bolniki se pri nas vse prepogosto počutijo kot številke.«