Bolnišnico dr. Petra Držaja bi najraje porušili

V bolnišnici v Ljubljani bodo ta teden prenehali operirati in zdraviti abdominalne bolnike.

Objavljeno
28. julij 2013 16.37
Milena Zupanič, notranja politika
Milena Zupanič, notranja politika

Zaradi zaprtja operacijskih dvoran in ukinitve zdravljenja abdominalnih bolnikov v bolnišnici dr. Petra Držaja v Šiški so zdravniki zaskrbljeni in ogorčeni.

»To je največja enota za proktološke bolnike v Sloveniji in edina še javna ustanova za te bolnike v osrednji Sloveniji.­ Pokrivamo področje z 800.000 prebivalci. Vsako leto pregledamo od 15.000 do 17.000 bolnikov, od 2500 do 2700 jih operiramo, med njimi 200 rakavih in 600 nujnih. Pravijo nam, da gre za preselitev v glavno stavbo UKC, a kolikor vemo, ni načrta za to. Ne vemo, kje bomo čez nekaj dni operirali in kje bodo ležali naši bolniki. UKC ne more sprejeti toliko dodatnih operacij in nima toliko prostih postelj. Čakalne dobe se bodo podaljšale tudi za rakave bolnike čez sprejemljivo dopustno dobo. Razmere bodo nevzdržne. Gre za demontažo javne bolnišnice in zmanjšanje pravic bolnikov.«

Strah pred izgubo službe

Zdravniki so prosili, naj jih ne navedemo z imeni. Vodstvo jim je namreč že v začetku julija s pretnjo z možnostjo izgube službe prepovedalo govoriti z novinarji. Pod obvestilo o zaprtju operacijskih dvoran – imamo ga tudi v uredništvu – je podpisan prof. dr. Alojz Pleskovič, strokovni direktor kirurške klinike UKC. Kakšni so razlogi za zaprtje?

»Komisija tehničnih služb UKC je ugotovila, da operacijske dvorane ne ustrezajo pogojem za delo. V njih ne deluje ventilacija, okna ne tesnijo, križajo se tudi čiste in nečiste poti. Ne morem več prevzeti odgovornosti za varnost operacij, prav tako te pomanjkljivosti ne bi zdržale presoje akreditacije, ki jo bo imel UKC jeseni,« je povedal dr. Pleskovič.

Bolnike bodo odslej operirali v operacijskih dvoranah UKC, dodatne bolniške postelje pa nameravajo pridobiti s preselitvijo urologije ter z izselitvijo zdravnikov in sester iz njihovih sob. Za operacije in bolniške postelje se dogovarjajo tudi z Onkološkim inštitutom, je povedal.

Kaj bo s stavbo, v kateri ta trenutek še povsem normalno operirajo bolnike?  »Po mnenju gradbene stroke je stavbo bolj racionalno podreti kot sanirati. Stara je 50 let in potrebna investicija za odpravo pomanjkljivosti je okoli tri milijone evrov, so ocenili v tehničnih službah UKC,« je povedal dr. Pleskovič. Tudi zdravniki so pridobili oceno potrebne investicije: 100.000 evrov. Dr. Pleskovič je zanikal, da bi se za stavbo zanimal privatni Medicor, o čemer se šepeta v UKC.

Zdravniki: selitev ne bo dobra

Bolnišnica dr. Petra Držaja v Šiški bo od 1. avgusta naprej namenjena bolnikom, ki ne potrebujejo več zdravljenja v glavni stavbi UKC Ljubljana in paliativnim bolnikom. Urgenca te bolnišnice je bila že v začetku julija preseljena v UKC, z avgustom bodo zaprli tudi operacijske dvorane.

Toda abdominalni kirurgi (kirurgi, ki se ukvarjajo z boleznimi trebušne votline, rakom debelega črevesa in proktologijo) ocenjujejo, da selitev za bolnike ne bo dobra. Za zdaj ni zagotovljene niti operacijske dvorane niti dovolj postelj za nujne bolnike, kaj šele za programske operacije. Bolniki z rakom morajo že zdaj čakati na operacije na meji dopustnega - v bolnišnici v Šiški od dva do šest tednov, so povedali. Ker je prezasedenost operacijskih dvoran v UKC ozko grlo za vse kirurške discipline, se bojijo, da se bodo čakalne dobe nedopustno podaljšale tudi za njihove rakave bolnike. Na na tehnične pomanjkljivosti bolnišnice v Šiški tam zaposleni zdravniki sami opozarjajo že nekaj let, so pričakovali, da jih bo UKC odpravil.

Načrtno uničevanje?

A pod vodstvom dr. Alojza Pleskoviča ni UKC leta in leta nič ukrenil za odpravo težav. Imajo tudi vso potrebno diagnostiko, na CT pa peljejo bolnike v UKC, če je treba. Menijo, da gre za načrtno uničevanje bolnišnice Petra Držaja in da so zdaj ugotovljene pomanjkljivosti zgolj izgovor za izselitev. Ob tem je zanimivo, da je prišel ugotavljat tehnične pomanjkljivosti v bolnišnico v Šiško brat od Alojza Pleskoviča, zaposlen v tehničnih službah UKC.

»On nima s tem nič, saj je vodja strojnega dela tehničnih služb. Ocena je bila narejena v okviru priprav na akreditacijo UKC in za njo so bili zadolženi drugi. S kirurgijo v Šiški imamo stalno težave. V dislocirani enoti jih težko nadziramo, delajo, kar hočejo. Tam tudi ni nobene diagnostike, razen oči, ušes in rok. V UKC bomo imeli možnost postaviti bolnikom diagnozo in bomo v bolnišnico sprejeli le tiste, ki to res potrebujejo. Nobenega podaljšanje čakalnih dob ne bo. Preselitev načrtujemo že dlje časa. V UKC je veliko nereda, tu so še velike rezerve, a vedno, ko hočemo kaj urediti, se pojavijo odpori. Če bo vodstvo UKC imelo posluh, bi lahko operirali tudi po 15. uri, ko so operacijske dvorane zdaj prazne. Ali pa bi zdravniki lahko prihajali v službo pozneje in bi delali do večera,« je dejal Pleskovič. Ob tem je omenil še možnost operacij na ginekološki kliniki v UKC in na Onkološkem inštitutu.

Pa še legionela ...

Toda dodatne zmogljivosti operacijskih dvoran in dodatne postelje za bolnike (v Šiški imajo 76 postelj, od tega 14 intenzivnih), ki bodo prišli po 1. avgustu v UKC namesto v Šiško, še niso pripravljene. »Če bo mogoče, bo Onkološki inštitut priskočil na pomoč UKC, toda tudi mi bomo potrebovali pomoč. Zaradi legionele v vodovodnih ceveh in nuje po zamenjavi cevi v celotnem OI, ki naj bi se začela predvidoma oktobra, bodo tudi nekatere operacijske dvorane OI zaprte. Kako dolgo bodo zaprte, se zdaj še ne ve, a najbrž mesece in mesece. Ves ta čas bo OI v izrednem stanju, kar zelo skrbi tako vodstvo kot zdravnike. Upam, da se bo vse dobro izteklo,« je povedal Janez Remškar, direktor OI.