Tiskane izdaje
Danes odraščamo, živimo v svetu, ki je merljivo drugačen od sveta, v katerem so odraščale, živele generacije pred nami. Spreminjajo se mnenja, vedenje, preživljanje prostega časa, strategije spoprijemnaja s težavami, spreminjajo se družine, izobraževanje, (ne)zaposlitve, politike, ocene tveganja in vrednotenje uspeha in tako tudi naše vsakdanje življenje.
Hitre družbene spremembe na področju vsakdanjega življenja imajo za posledico, da se danes počutimo manj gotove in manj varne ter pod večjim pritiskom v iskanju svojega lastnega prostora. Govorimo o tako imenovani družbi tveganj kot posledici individualizacije.
V tem tveganem postmodernem življenju, ki ga zaznamujejo potrošništvo in mnogotere komunikacije, se tudi prepovedane droge umeščajo v samo kulturo na drugačen način. Postale so del potrošniške družbe, kjer so dobile pomembno, tako imenovano rekreativno mesto.
Na eni strani se nahajajo posamezniki, ki ne zmorejo tempa družbe in ki predstavljajo tveganje, da bodo droge uporabljali na kaotičen in destruktiven način, na drugi strani pa je veliko takšnih, ki droge uporabljajo občasno (rekreativno), da bi se sprostili, družili, bili bolj storilni, kar posameznika telesno in duševno sprosti ter okrepi in ga tako ponovno »usposobi« za naslednji delovni teden.
Rekreativne droge so postale del zahodne kulture, in čeprav so po navadi prepovedane, jih družba posebej ne sankcionira. Nanašajo se na tiste uporabnike, ki uporabljajo droge občasno v razmeroma majhnih količinah, zato niso toliko občutljivi na škodljive posledice in ne razvijejo psihične odvisnosti.
Vendar pa rekrativna uporaba drog ni zgolj zabava, užitek in ugodje, ampak lahko povzroča tudi težave in vodi v čezmerno uporabo in odvisnost.
Kot v knjigi Uporaba drog v družbi tveganj piše Matej Sande, lahko naraščanje rekreativne uporabe drog povežemo z vse večjo potrošniško kulturo ter s procesi sprejemanja tveganj in uporabo drog kot samomedikacijo učinkov stresa in pritiskov tako uspehov kot neuspehov v sodobnem življenju. Vedno bolj se brišejo meje med prepovedanim in dovoljenim. Podlaga za to sta povečana dostopnost drog ter povečano sprejemanje nekoč »nedovoljenega«.
Pri vsem tem pa je izredno pomembno, da vsak posameznik ve, kaj lahko jemlje in kje so njegove meje. Vsak človek pri sebi ve, kaj in kdaj nekaj potrebuje. Dobro se je vprašati, kje se nahajamo, kakšni so naši cilji, želje, vrednote in v kolikšni meri jih dosegamo. Včasih posameznik potrebuje le pogum, da naredi korak v pravo smer, zato naj zunanja podpora ali motivacija ne predstavljata ovire. Ne gre torej za vprašanje, ali je sprememba lahka, ampak za to, ali jo v določenem trenutku lahko naredimo. Odrasli ljudje smo samostojni in se odločamo tako, kot mislimo, da je za nas dobro. Pri tem pa je dobro vedeti, da se vsaka motivacija za spremembo nahaja v nas samih, le poiskati jo moramo.
S temi vprašanji se pogosto srečujemo tudi v DrogArt centru za svetovanje in psihoterapijo, zato so vsi tisti, ki bi želeli čeprav le majhno spodbudo ali informacijo, dobrodošli.
Sande, M. (2004). Uporaba drog v družbi tveganj: vpliv varovalnih dejavnikov in dejavnikov tveganja. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
***
Anja Mihevc je univ. dipl. socialna pedagoginja, specializantka psihoterapije transakcijske analize, več let dela na področju zmanjševanja škodljivih posledic drog med mladimi (terensko delo, svetovanje, predavanja ipd.).
Lavra Vrlič je univ.dipl. pedagoginja in sociologinja kulture, sicer pa sodelavka na programih Združenja DrogArt.
***
DrogArt center za svetovanje in psihoterapijo deluje v okviru Združenja DrogArt, ki se ukvarja z zmanjševanjem škodljivih posledic drog. Svetovanje je namenjeno vsem, ki imajo težave zaradi uporabe klubskih in novih sintetičnih drog in bi radi naredili nekaj sprememb, da bi zmanjšali uporabo. Program je anonimen. Na tedenskih svetovalnoterapevtskih obravnavah posamezniku omogočamo dodatno podporo ob vsakodnevnih aktivnostih.
V rubriki DrogArtova kolumna bi radi bolje ozaveščali posameznike uporabnike drog in jim pokazali nekoliko drugačne pristope dela z njimi.
Če imate kakršno koli vprašanje ali pa bi radi videli, da bi katero temo v rubriki obdelali podrobneje, pišite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
