Dvakrat toliko presaditev organov kot v običajnih mesecih

Kljub epidemiji so v ljubljanskem UKC v zadnjem mesecu opravili 21 transplantacij, od teh je večina presaditev ledvic, ki so lani izpadle.

Objavljeno
11. maj 2020 13.28
Posodobljeno
11. maj 2020 13.54
Edini večji izpad v času epidemije je bil pri presaditvah kostnega mozga – v drugem obdobju bi jih bilo kakšnih šest več –, opravljali jih niso predvsem zaradi specifičnih pogojev, ki jih zahtevajo ti posegi.
Foto Arhiv STA
»V zadnjem mesecu smo 20 bolnikom opravili 21 transplantacij, nazadnje včeraj, med njimi dve presaditvi srca, dve presaditvi pljuč, tri presaditve jeter in 13 presaditev ledvic, od zadnjih je bila ena kombinirana še s presaditvijo trebušne slinavke. To je približno dvakrat toliko, kot je mesečno povprečje,« je enega od zadnjih uspehov ljubljanskega kliničnega centra kljub epidemiji in omejenemu delu zdravstva povzel vodja Centra za transplantacijsko dejavnosti dr. Ivan Kneževič.

Kot je pojasnil na današnji tiskovni konferenci, gre tolikšno povečanje predvsem na račun večjega števila transplantacij ledvic, ki bi jih morali opraviti že lani, a na voljo ni bilo ustreznih organov, presaditve drugih organov so ostale v približno enakem obsegu. Edini večji izpad v času epidemije je bil pri presaditvah kostnega mozga – v drugem obdobju bi jih bilo kakšnih šest več –, opravljali jih niso predvsem zaradi specifičnih pogojev, ki jih zahtevajo ti posegi.

»Lani smo imeli strašanski izpad prav pri presaditvah ledvic, to pa zaradi spremenjenega točkovanja, ki ga je vpeljal Eurotransplant (organizacija, ki združuje transplantacijske centre, laboratorije in donatorske bolnišnice iz osmih držav, op. p.), kar je za majhne države, kot so Slovenija, Belgija in Hrvaška, pomenilo velik izpad v številu presajenih organov. Slovenija bi jih morala prejeti trinajst, vendar jih ni. Potem so popravili sistem, ki naj bi začel veljati v začetku marca, kar je sovpadlo z izbruhom covida-19, in tedaj so deževale ponudbe. Toda mi smo posege prilagodili,« je pojasnil dr. Ivan Kneževič.



Upravičenost presaditve so tehtali od primera do primera. Prenehali so s presaditvami pri živih darovalcih, manj tvegane paciente so dali na čakanje, transplantirali so le urgentne primere, predvsem pa mlajše in visoko senzibilizirane bolnike z manjšimi možnosti za ustrezen organ. »Med njimi jih je bilo pet ali šest, ki so na organ čakali več let in pri katerih smo na trenutke že skoraj obupali, zdaj pa so dobili tipsko ustrezen organ. Če je bolnik star dvajset let, je prav, da mu priskrbimo njegovi starosti primeren organ, kar pa ni lahko,« je povedal. Za posege so vključili proste bolnišnične kapacitete ter od doma vpoklicali dodatno zdravstveno osebje.

Po besedah Andreja Gadžijeva iz Javnega zavoda RS za presaditve organov in tkiv Slovenija Transplant je bila ena od prednosti, da so se v času novega koronavirusa transplantacije v nekaterih centrih znotraj Eurotransplanta ustavile, s tem pa se je za tiste transplantacijske centre, ki so delovali, pokazalo več možnosti za izbiro ustreznejšega organa za določenega pacienta in s tem mnogo večjo možnost, da ga njegovo telo sprejme.

»Pri nas se kljub epidemiji ni ustavila niti donatorska dejavnost. V 11 slovenskih donatorskih bolnišnicah in obeh kliničnih centrih je bilo med 13 primeri možganskih smrti osem primernih darovalcev. Pridobili smo 14 ledvic, šest src, osem jeter, osem pljučnih kril in trebušno slinavko. Tako da je bil program izjemno uspešen, svojci so se za darovanje odločili v enakem deležu, kot je bilo lansko povprečje, kljub temu da svojih bližnjih zaradi zaostrenih razmer niso mogli obiskati,« je povedal Andrej Gadžijev.

Med 1500 Slovenci, ki živijo s presajenimi organi, sta bila na novi koronavirus pozitivna dva, ki sta blago obolela. Zaradi transplantacije v preteklih letih so jima prilagoditi potek zdravljenja, da sta se s to okužbo soočila brez posledic.