G+ vprašanje: Zakaj je pomembno pregledovati žile in paziti nanje?

Prof. dr. Aleš Blinc odgovarja na vprašanja, kaj so glavni vzroki, da pride do zamšenih žil, kaj je glavna preventiva.
Objavljeno
21. marec 2018 12.04
Posodobljeno
13. april 2018 18.12
jer blinc
S. Č.
S. Č.

Kako pomembno je redno pregledovanje žil? Žil si sami ne moremo natančno pregledati, lahko pa se naučimo otipati pulze v zapestju in ob gležnju. Dobro tipljivi stopalni pulzi izključujejo pomembno motnjo arterijske prekrvitve nog. Če imamo bolečine v mečih pri hoji in si ne otipamo pulzov, je na mestu presejalni pregled na periferno arterijsko bolezen z meritvijo tlakov v gležnju, ki jih primerjamo s tlakom na nadlakti v ležečem položaju. Meritev opravi medicinska sestra ali zdravnik. Razmerje sistoličnega tlaka v gležnju in na nadlakti imenujemo gleženjski indeks, ki je pri zdravi osebi približno enak 1. Zmanjšanje gleženjskega indeksa pod 0,9 je dokaz periferne arterijske bolezni - zožitve ali zapore arterij, ki vodijo proti stopalu.

Kaj so glavni vzroki, da pride do zamašenih žil? (kajenje, stres, prehrana, premalo gibanja...)Pri nas je glavni vzrok mašenja arterij ateroskleroza - počasi potekajoča vnetna bolezen žil, pri kateri se v žilni steni nabirajo oksidirani delci LDL-holesterola, vnetne celice in sčasoma pride do odlaganja kalcija. Ateroskleroza napreduje s starostjo, pospešujejo pa jo kajenje, povišana raven LDL-holesterola (ki je lahko povezana z nezdravo prehrano), visok krvni tlak, sladkorna bolezen, ledvična bolezen, dedna nagnjenost in seveda tudi nezdrav življenjski slog s preveč stresa in premalo gibanja.

Kaj so glavne preventive za zdravo ožilje? Mašenje žil zaradi ateroskleroze lahko znatno upočasnimo z zdravim življenjskim slogom: brez kajenja, z rednim, zmernim gibanjem (vsaj 5-krat tedensko po pol ure živahne hoje, najbolje vsak dan), z zdravo prehrano, najbolje po sredozemskem tipu, in z vzdrževanjem normalne telesne teže. Dobro se je naučiti obvladovati stres in biti vsaj nekoliko družaben. Če gre že za razvito bolezen ali močno izražene dejavnike tveganja, posegamo po zdravilih za zniževanje ravni holesterola, zniževanje krvnega tlaka in zmanjševanja nagnjenosti k strjevanju krvi.

Kakšne glavne bolezni lahko sledijo, če nismo dovolj pazljivi? Najhujše posledice ateroskleroze so srčni infarkt, ishemična možganska kap in gangrena uda.

Ali so starejši po 50 letu še bolj občutljiv za te probleme? Vsak šesti  ptrebivalec, starejši od 55 let, ima periferno arterijsko bolezen, ki pa mu ne povzroča težav. Takih, ki imajo intermitetntno klavdikacijo (občasno šepanje), je približno 5 odsotkov, njihovo število pa s starostjo narašča. V Sloveniji lahko pričakujemo 1000 do 2000 bolnikov na leto s kritično ishemijo nog. Seveda, starost je sama po sebi močan dejavnik tveganja za napredovanje ateroskleroze. Na kronološko starost ne moremo vplivati, na biološko starost pa lahko vplivamo zlasti z zdravim, dejavnim življenjskim slogom.