Predstavitvena informacija

Hernija diskusa: Kako odpraviti bolečino?

Zaradi bolečine v križnem delu hrbtenice vsaj enkrat v življenju trpi kar 75 odstotkov odraslih!
Objavljeno
20. junij 2018 10.56
Posodobljeno
21. junij 2018 11.19
FOTO: Istockphoto
Delo
Delo
Zaradi bolečine v križnem delu hrbtenice vsaj enkrat v življenju trpi kar 75 odstotkov odraslih. Vzroki zanjo so različni, eden od pogostejših in bolečinsko zelo izrazit pa je posledica zdrsa medvretenčne ploščice oziroma hernije diskusa, kot se imenuje strokovno.

Hernija diskusa je tako najpogostejši vzrok za išias, ki ga občutimo kot bolečino v nogi, ki se širi iz hrbtenice po zadnjem delu stegna in pod kolenom po goleni v stopalo. Najpogosteje se pojavi na ledveni hrbtenici in je posledica obrabnega procesa, ki se začne že kmalu po 20. letu. Zdrs medvretenčne ploščice lahko pospešijo (nepravilno) dvigovanje težjih bremen, sunkoviti zasuki v ledveni hrbtenici, dolgotrajna prisilna drža in sedeče delo.


Obiščite zdravnika


Značilen simptom je bolečina v ledveni hrbtenici, ki seva v spodnjo okončino. Ob pojavu bolečine svetujemo obisk splošnega zdravnika. Poleg bolečine se pogosto pojavlja mravljinčenje dela noge, stopala ali prstov. Pacient lahko opaža tudi predele kože s slabšim občutkom dotika ali celo popolno »gluhostjo«. V najslabšem primeru ugotavljajo slabšo moč v stopalu ali kolenu.

Prvi znak, ki bolnika usmeri na pregled v ortopedsko ambulanto, je bolečina, ki po štirih do šestih tednih kljub analgetiku ne mine.


Velik delež simptomatičnih hernij diskusa se namreč umiri v štirih do šestih tednih. Bolečina, ki seva v noge, je znak večje hernije diskusa in zahteva poglobljeno obravnavo. Oslabljena mišična moč oz. motnje odvajanja vode ali blata so alarm, zaradi katerega je nujen obisk ortopeda ali nevrokirurga, in to v 24 urah.

image
FOTO: Istockphoto

 

Operativno ali neoperativno zdravljenje

 
Ob odsotnosti nevroloških izpadov ali rezistentne hude bolečine se zdravniki vedno najprej odločijo za nekirurško zdravljenje s predpisom zdravil za blaženje bolečine, fizioterapijo, svetujejo počitek ali pa bolnika napotijo k specialistu ortopedu. Prilagoditi je treba tudi nekatere življenjske navade, poskrbeti za več gibanja v naravi, opustiti kajenje, ki dokazano pospešuje degenerativne procese, in upoštevati preventivne ukrepe (pravilno dvigovanje bremen, pravilno sedenje, izogibanje daljšemu sedečemu delu …). Pogosto je nujna tudi prilagoditev dela v službi ali zamenjava delovnega mesta.

Andrej Lahajner, dr. med., specialist ortopedske kirurgije iz ortopedskega centra Artros, pojasni, da se za operativni poseg odločijo ob značilni ishialgični bolečini (t. i. išiasu) in sočasnem pojavu slabše mišične moči v spodnjih okončinah ali (redko) motnjah odvajanja vode ali blata. V tem primeru je treba operacijo izvesti v 24 urah.

Za operacijo se zdravniki odločijo tudi, ko značilna bolečina ob pozitivnem MRI-izvidu (diskus hernija) ne mine oziroma kljub ustrezni intenzivni protibolečinski terapiji ne pojenja v nekaj tednih.


Po operaciji še isti dan domov


Operacija v ortopedskem centru Artros poteka v splošni anesteziji v položaju pacienta leže na trebuhu oziroma delno kleče, tako da se ledveni del hrbtenice izboči, kar olajša dostop do določenega medvretenčnega prostora, kjer je hernija diskusa.
 
Kirurg si z minimalnim rezom kože v predelu, ki si ga pred operacijo prikaže z RTG-ojačevalcem, naredi dostop do ustreznega medvretenčnega prostora. Ko si prikaže hernijo diskusa, medvretenčni nivo še enkrat potrdi z RTG-napravo, nato pa hernijo diskusa odstranijo, tako da je živec primerno sproščen. Po operaciji gre pacient še isti dan domov, hospitalizacije ni. V ortopedskem centru Artros uporabljajo že uveljavljeno metodo operacije hernije diskusa z minimalno invazivnim pristopom, kar pomeni majhen rez kože, natančno hemostazo (ustavljanje manjših krvavitev v predelu operativne rane) in nadzor lokacije operacije z RTG-ojačevalcem. Operacija se izvaja tudi s pomočjo mikroskopa, ki omogoča večjo natančnost operativnega posega.
 

Prvi koraki nekaj ur po operaciji


Nekaj ur po operaciji pacient lahko vstane in hodi na krajše razdalje. Zaradi sveže operativne rane je priporočljivo v prvih dneh po operaciji še počivati, da se ne pojavijo nepričakovani in neželeni zapleti (krvavitve, vnetje, dehiscenca rane oziroma razprtje tkiva). Gibanje je nato dovoljeno, vendar po navodilih.

Pacienta pred operacijo seznanijo s pravilnim dvigovanjem iz ležečega položaja, pravilno držo sede in pri hoji ter na splošno z gibanjem. Postopoma stopnjuje razdaljo, ki jo lahko prehodi. 

image
FOTO: Istockphoto


Nekaj dni po operaciji priporočajo hojo v naravi s pohodnimi palicami. Mesec dni po operaciji sledita kontrola in ocena stanja. Če je pooperativni potek primeren, pacienta napotijo na intenzivno rehabilitacijo v naravno zdravilišče. Od dva do tri mesece po operaciji so operirancu dovoljene zmerne obremenitve, lahko se vrne na delovno mesto, ki ne zahteva težjih fizičnih obremenitev. Težje fizične obremenitve dovolijo po približno od štirih do šestih mesecih po operaciji.

V centru za ortopedijo in športne poškodbe Artros izvajajo najsodobnejše oblike zdravljenja zdrsa medvretenčne ploščice.


Naročite se na samoplačniški pregled in posvet pri specialistu.
image
FOTO: Istockphoto