Tiskane izdaje
Homeopatija je povsem evropski izum. Na glavo postavlja fizikalne zakone, javnost, strokovna in laična, pa je zaradi tovrstnega zdravljenja še danes razdeljena v dva tabora.
To alternativno metodo zdravljenja je konec 18. stoletja uveljavil nemški zdravnik Samuel Hahnemann (1755-1843).
Podobno s podobnim
Temeljno načelo homeopatije je, da je treba podobno zdraviti s podobnim - oboleli mora dobiti tisto zdravilo, ki bi pri zdravem človeku izzvalo podobne simptome bolezni. Pri tem pa je treba, kot je opozarjal Hahnemann, upoštevati tudi »naravo in duhovni značaj« bolnika. Homeopati zato isto bolezen zdravijo na različne načine; zdravljenje vedno prilagodijo značilnostim konkretnega bolnika.
Hahnemann je za pripravo zdravil uporabljal številne osnovne snovi, ki jih je nato potenciral, redčil z vodo, alkoholom ali laktozo - predvsem zato, da bi jih razstrupil. V poznejši fazi svojega dela se je zavzemal za tako imenovane »visoke potence« - tolikšno razredčenost izbranih terapevtskih snovi, da jih v raztopini ni bilo mogoče zaznati. Vendar je bil prepričan, da se na ta način snovi »na koncu popolnoma razblinijo in preidejo v nekakšno duhovnost«.
Dokazovanje učinkovitosti
Homeopatija se je od začetka 19. stoletja razširila po Evropi, Severni in Južni Ameriki. Vendar vse od leta 1835 številne resne študije dokazujejo, da ni učinkovita. Čeprav se britanska kraljeva hiša že od nekdaj zavzema zanjo, je prav ugledna angleška medicinska revija The Lancet svojo avgustovsko številko leta 2005 v celoti posvetila »koncu homeopatije«. »Že več kot 150 let ni mogoče dokazati delovanja homeopatije,« je zapisal avtor uvodnika in dodal, da homeopatski preparati, če sploh kakor koli že delujejo, delujejo predvsem zato, ker si bolniki to domišljajo (učinek placeba). »Zdravniki bi morali svojim pacientom odkrito in pogumno povedati, da homeopatija ne prinaša nikakršne koristi,« so opozorili v omenjeni reviji in se pri tem sklicevali na obsežno švicarsko študijo.
Še pred tem je Medicinska fakulteta univerze Marburg v Nemčiji objavila »marburško izjavo«, s katero je homeopatijo razglasila za »zmotni nauk« (Irrlehre). Toda kljub vsemu je homeopatija v Hahnemannovi domovini precej priljubljena. Statistični podatki kažejo, da so leta 2009 v Nemčiji prodali za dobrih 400 milijonov evrov homeopatskih zdravil, kar je približno osem odstotkov prometa od vseh zdravil brez recepta.
Priljubljena v Avstriji
V Avstriji je homeopatija daleč najbolj znana in tudi najbolj priljubljena dopolnilna metoda zdravljenja. Lani je skoraj polovica prebivalcev te države uporabila vsaj eno homeopatsko zdravilo. Kar 43 odstotkov Avstrijcev se raje odloči zanj kakor za standardno zdravilo, večina od njih pa pred tem sploh ne obišče zdravnika.
Vse to je razvidno iz izsledkov raziskave znane tržnoraziskovalne agencije GfK, ki so jo izvedli na reprezentativnem vzorcu posameznikov, starejših od 15 let. Velika večina vprašanih (88 odstotkov) meni, da imajo homeopatska sredstva manj stranskih učinkov od standardnih zdravil, 72 odstotkov jih trdi, da so bolj učinkovita, 63 odstotkov pa jih je izjavilo, da tej metodi popolnoma zaupajo.
V domeni zdravnikov
»V Avstriji je kakovostna uporaba homeopatske medicine zagotovljena s tem, da jo lahko izvajajo izključno izkušeni zdravniki, ki so končali študij uradne medicine, nato pa opravili še dodatno izobraževanje, s katerim so si pridobili naziv homeopata,« pravi dr. Klaus Connert, specialist splošne prakse s Tirolskega in referent za komplementarno medicino v avstrijski zdravniški zbornici.
Dr. Connert poudarja, da zdravniki, ki predpisujejo (tudi) homeopatska zdravila, najprej postavijo diagnozo in se šele nato odločijo, katero obliko zdravljenja bodo predlagali bolniku. »Tako zastavljena homeopatija ni alternativno zdravljenje, temveč ena od metod zdravljenja, ki jih zdravnik lahko izbere med različnimi možnostmi.«
Cenejše zdravljenje
V današnji družbi, ki postaja vse starejša in v kateri gre za zdravstvo čedalje večji del skupnega bruto domačega proizvoda, je sisteme zdravstvenega zavarovanja vedno težje financirati. Zagovorniki homeopatije vidijo prav tukaj največje možnosti zanjo.
»Več študij je pokazalo, da je prav s homeopatijo mogoče precej zmanjšati skupne stroške zdravljenja bolnikov,« poudarja dr. Gerhard Hubmann, specialist splošne medicine in podpredsednik dunajske Mednarodne agencije za holistično medicino. Pri tem navaja rezultate nizozemske študije (izvedli so jo na 150.000 zdravstvenih zavarovancih), ki je pokazala, da so stroški homeopatskega zdravljenja do 25 odstotkov nižji kot pri bolnikih, ki jih zdravijo na konvencionalen način.
Varljiv pristop
A ta izračun ni tako preprost. V številnih državah uradna medicina dopušča homeopatijo in številni privrženci uradne šolske medicine menijo, da ni nič hudega, če je nekdo prepričan, da si je s homeopatskim zdravilom povrnil zdravje. Vendar hkrati opozarjajo, da je čedalje več ljudi, ki prepozno poiščejo pomoč pri uradni, visokotehnološki medicini, ker pred tem izgubljajo čas s homeopatijo in drugimi komplementarnimi metodami.
Tako se zgodi, da otroka, ki ima hudo pljučnico, najprej zdravijo homeopatsko, na koncu, ko je njegovo stanje že hudo resno, pa mu morajo pomagati na oddelku za intenzivno zdravljenje z intravenoznimi antibiotiki.
