Kaj se zgodi, če 10 dni ne jeste sladkorja?
Raziskava, v kateri je sodelovalo 43 otrok, je po le desetih dneh pokazala izjemne rezultate.
Odpri galerijo
FOTO: Wtf
Nekateri verjamejo, da je za dosego pozitivnih učinkov diet potrebnih nekaj mesecev ali celo več, po ugotovitvah dr. Roberta Lustiga in njegove ekipe iz Univerze v San Franciscu pa temu ni tako. V raziskavi so 43 otrokom po samo desetih dneh brez sladkorja izmerili v povprečju za 33 točk nižjo raven trigliceridov. Slab holesterol je padel za pet točk, prav tako tudi diastolični krvni tlak. Pri vseh otrocih se je drastično zmanjšalo tveganje za sladkorno bolezen, saj se je njihov nivo krvnega sladkorja in insulina normaliziral. In to zgolj v desetih dneh.
Kljub temu, da številni radi preštevajo kalorije, pa je pomembno zavedanje, da so nekatere kalorije slabše od drugih. Za večino ljudi je sladkor na vrhu seznama. Namizni sladkor, kot ga pozna večina, je saharoza, sestavljena iz enakih delov glukoze in fruktoze. Glavni vir težav predstavlja fruktoza, pravi Lustig. Ker naše telo uporablja glukozo kot prednostni vir energije, je enostavno presnovljena in uporabna skoraj povsod, višek pa se shranjuje v mišicah ali jetrih kot glikogen. V primeru fruktoze pa temu ni tako, saj se presnavlja le v jetrih in ker le ta zmorejo le določeno količino vnosa fruktoze se začne višek pretvarjati v maščobo. Jetra tako začnejo kopičiti maščobo, kar je zelo nezdravo. Poleg tega se presežek maščobe prelije v krvni obtok, kar povečuje tveganje za bolezni srca in pojav srčne kapi.
Včasih so ljudje v svoje telo vnašali le majhne količine fruktoze in to takrat ko je sadje padlo z drevesa. Dandanes zaužijemo okoli 60 kilogramov sladkorja na leto in okoli 150 gramov na dan. Naša jetra niso razvita, da bi sledila temu neverjetnemu povečanju vnosa. Sladka pijača udari jetra kot cunami, poudarja Lustig.
Za fruktozo pa je značilno še nekaj, in sicer za razliko od drugih virov kalorij ne prepreči hormona lakote, znanega kot grelin. Torej kljub temu, da oseba poje veliko glukoze, še vedno čuti lakoto. Rezultat je, da oseba še naprej posega po fruktozi. Povrhu tega glukoza cilja na možganski center za nagrajevanje, kar pomeni, da spodbudi potrebo po še več, saj povzroča dobre občutke.
Medtem ko številne diete svoje pozitivne učinke dosegajo z zmanjšanjem količine vnesene hrane, pri raziskavi, ki jo s svojo ekipo opravil Lustig, ni bilo tako. Udeleženci študije so zmanjšani vnos sladkorja nadomestili z drugimi kompleksnimi ogljikovimi hidrati. Cilj raziskave ni bila izguba teže, ampak izolirati vpliv sladkorja na telo.
Lustig glede na ugotovitve raziskave staršem svetuje, da svojim otrokom pa tudi sami pred sabo skrijejo kakšno dodatno slaščico.
Glavni vir težav predstavlja fruktoza
Kljub temu, da številni radi preštevajo kalorije, pa je pomembno zavedanje, da so nekatere kalorije slabše od drugih. Za večino ljudi je sladkor na vrhu seznama. Namizni sladkor, kot ga pozna večina, je saharoza, sestavljena iz enakih delov glukoze in fruktoze. Glavni vir težav predstavlja fruktoza, pravi Lustig. Ker naše telo uporablja glukozo kot prednostni vir energije, je enostavno presnovljena in uporabna skoraj povsod, višek pa se shranjuje v mišicah ali jetrih kot glikogen. V primeru fruktoze pa temu ni tako, saj se presnavlja le v jetrih in ker le ta zmorejo le določeno količino vnosa fruktoze se začne višek pretvarjati v maščobo. Jetra tako začnejo kopičiti maščobo, kar je zelo nezdravo. Poleg tega se presežek maščobe prelije v krvni obtok, kar povečuje tveganje za bolezni srca in pojav srčne kapi.
Na leto zaužijemo okoli 60 kilogramov sladkorja
Včasih so ljudje v svoje telo vnašali le majhne količine fruktoze in to takrat ko je sadje padlo z drevesa. Dandanes zaužijemo okoli 60 kilogramov sladkorja na leto in okoli 150 gramov na dan. Naša jetra niso razvita, da bi sledila temu neverjetnemu povečanju vnosa. Sladka pijača udari jetra kot cunami, poudarja Lustig.
Glukoza cilja na možganski center za nagrajevanje, kar pomeni, da spodbudi potrebo po še več vnosa v telo. Po zaužitem sladkorju pa ostajamo lačni. FOTO: Thinkstock
Za fruktozo pa je značilno še nekaj, in sicer za razliko od drugih virov kalorij ne prepreči hormona lakote, znanega kot grelin. Torej kljub temu, da oseba poje veliko glukoze, še vedno čuti lakoto. Rezultat je, da oseba še naprej posega po fruktozi. Povrhu tega glukoza cilja na možganski center za nagrajevanje, kar pomeni, da spodbudi potrebo po še več, saj povzroča dobre občutke.
»Sladkor ni nevaren zaradi kalorij ali zaradi tega, ker se zaradi sladkorja redite, ampak ker telesu ne predstavlja hranila. Ko se ga zaužije prekomerno, za telo predstavlja strup in povzroča zasvojenost.« Robert Lustig
Medtem ko številne diete svoje pozitivne učinke dosegajo z zmanjšanjem količine vnesene hrane, pri raziskavi, ki jo s svojo ekipo opravil Lustig, ni bilo tako. Udeleženci študije so zmanjšani vnos sladkorja nadomestili z drugimi kompleksnimi ogljikovimi hidrati. Cilj raziskave ni bila izguba teže, ampak izolirati vpliv sladkorja na telo.
Lustig glede na ugotovitve raziskave staršem svetuje, da svojim otrokom pa tudi sami pred sabo skrijejo kakšno dodatno slaščico.
Sladkor je najbolj razširjeno živilo na svetu in se ga dodaja skoraj vsaki predelani hrani, kar potrošniku omejuje možnost, da bi se mu izognil. Okoli 80 odstotkov od šest milijonov pakirane hrane v ZDA ima dodana kalorična sladila.
