Predstavitvena informacija

Kako s prehrano vplivati na mikrobioto

Ali ste vedeli, da prehrana vedno vpliva na črevesje?

Objavljeno
02. september 2019 13.50
Posodobljeno
10. september 2019 08.42
Prehrana vpliva na našo črevesno mikrobioto; mikrobi pa so za nas na splošno neškodljivi. Foto: Getty Images/istockphoto
Promo Delo
Promo Delo

Prehranska strokovnjakinja Heather Morgan pravi: »Vsakič, ko jemo ali pijemo, hranimo bolezen ali pa se borimo proti njej.«1 Naše črevesje podpira eden najkompleksnejših mikrobnih ekosistemov na planetu.2 Morda mislite, da je naše telo samo naše, vendar prav vsakogar med nami naseljujejo bilijoni mikrobov.3

Glede na raziskave v okviru projektov, ki preučujejo človeško mikrobioto, kot sta projekt Človeški mikrobiom ali MetaHit, so ti mikrobi za nas na splošno neškodljivi – pravzaprav so bistvenega pomena za ohranjanje zdravja. Proizvajajo na primer nekatere vitamine, za kar sami nimamo ustreznih genov, razgrajujejo sestavine živil, da pridobimo življenjsko pomembna hranila, učijo naš imunski sistem, kako prepoznati nevarne vsiljivce, in celo proizvajajo koristne protivnetne spojine, ki odganjajo patogene mikrobe.4

Čedalje več študij dokazuje, da so spremembe v sestavi našega mikrobioma povezane s številnimi bolezenskimi stanji.5,6 Pri tem se ponuja možnost zdravljenja bolezni s spreminjanjem teh skupnosti mikroorganizmov.5

Razumljivo je torej, da uravnovešena črevesna mikrobiota dobro vpliva na zdravje.5,6

Spremembe v sestavi črevesne mikrobiote so raziskovalci povezali z dolgotrajnimi vnetnimi in presnovnimi boleznimi, kot so vnetna črevesna bolezen, sindrom razdražljivega črevesja in debelost pri odraslih.5,6 Porajajo se vprašanja, ali je črevesna mikrobiota povezana še z drugimi kliničnimi stanji, kot so avtoimunske bolezni in alergije.7 Znano je tudi, da je prehrana povezana s presnovnimi boleznimi, kot sta debelost in sladkorna bolezen tipa 2, kar je dodaten znak, da vpliva na mikrobioto in posledično na zdravje.8

Kako prehrana vpliva na našo mikrobioto
Znanstvene raziskave kažejo, da so živila, ki jih zaužijemo, povezana z nekaterimi kombinacijami bakterij v prebavilih.9 Te specifične mikrobne ekosisteme imenujemo enterotipi (koncept je bil objavljen leta 2011). Raziskovalci so pred kratkim odkrili tri različne človeške enterotipe,9,10 zato lahko vsakogar izmed nas razvrstimo v eno od teh treh skupin specifičnih črevesnih ekosistemov.11

To novo odkritje je raziskovalce spodbudilo k preučevanju, kako se vsak od teh enterotipov odziva na različne vrste prehrane in privzem različnih zdravil: ali je mogoče prilagoditi prehrano svojemu enterotipu in si tako izboljšati zdravje?11 

Preučevanje prehranskih vzorcev
Že v najzgodnejših življenjskih obdobjih je prehrana glavni dejavnik, ki vpliva na razvoj vzorca kolonizacije z mikrobioto. Interakcija med prehrano in črevesno mikrobioto vpliva na presnovo gostitelja. Ob spremembi prehrane s probiotiki in prebiotiki se spremenita sestava in presnovna zmogljivost črevesne mikrobiote.12 Nedavne raziskave o vplivu mikrobiote na človeško zdravje so vzbudile veliko zanimanje, kako s prehrano izboljšati črevesni mikrobiom.9 Še vedno ni popolnoma znano, katera hrana pospešuje rast katerih bakterij, vendar bi to znanje lahko koristno uporabili za izboljšanje zdravja. 

Znanstveniki so dokazali, da se črevesni mikrobiom vsakega posameznika zelo hitro odziva na spremembe v prehrani.8 S preučevanjem ljudi, ki preklapljajo med vegetarijansko in mesno prehrano ali med prehrano z nizko in visoko vsebnostjo vlaknin, so raziskovalci ugotovili, da se sestava in delovanje črevesne mikrobiote spremenita v enem do dveh dneh.8 Pri tem pride do opaznih sprememb v razpoložljivosti hranil v črevesu, kar ni presenetljivo, saj se mikrobne populacije lahko v eni uri podvojijo in črevesje lahko vsakih 24–48 ur popolnoma zamenja svojo bakterijsko skupnost.8

Na pragu novih spoznanj
Prehrana zahodnjakov je močno povezana s kroničnimi boleznimi, kot so srčno-žilne bolezni in sladkorna bolezen tipa 2.13 Ta prehrana je praviloma bogata z mesom, nasičenimi maščobami in enostavnimi sladkorji ter vključuje malo sadja in zelenjave.13 Ali morda obstaja povezava med takšno prehrano, njenim vplivom na mikrobioto in posledično zdravjem?

Potrebnih je še več raziskav, da bomo v celoti razumeli, kako lahko črevesna mikrobiota spremeni absorpcijo, presnovo in skladiščenje kalorij.8 Vendar zgodnje raziskave kažejo, da utegne biti debelost povezana z manjšo raznolikostjo mikrobov v črevesju.14,15 Videti je, da smo na pragu novih spoznanj, kako različne skupine hranil, kot so ogljikovi hidrati, beljakovine in maščobe, vplivajo na različne vrste bakterij v črevesnem mikrobiomu.

Dopolnjevanje prehrane
Na sestavo črevesne mikrobiote lahko vplivamo s prehrano. Pomembnejše prehranske terapije, ki so jih preučevali v zadnjih letih, vključujejo prebiotike, probiotike in sinbiotike. Interakcije med temi izdelki in črevesno mikrobioto spremljajo fiziološke spremembe v organizmu gostitelja.12 

Probiotiki vsebujejo »dobre« mikrobe oziroma njihove kombinacije, ki lahko pomagajo doseči in ohranjati ravnovesje črevesne mikrobiote ter posledično izboljšati zdravje. Pobrskajte med našimi recepti za več zamisli, kako prehrani dodajati več probiotičnih živil.

1 Are you feeding disease or fighting it: Dostopno na: https://www.lifenaturally.com/are-you-feeding-disease-or-fighting-it/
2 Round JL et al. Nat Rev Immunol. 2009; 9: 313–323.
3 Ley RE et al. Science. 2008; 320: 1647–1651.
4 Thursby E. and Juge N. Biochem J. 2017; 474: 1823–1836.
5 Flint HJ et al. Proc Nutr Soc. 2015; 74: 13–22.
6 Claesson MJ et al. Nature. 2012; 488: 178–184.
7 Goulet O. Nutr Rev. 2015; 73: 32–40.
8 Sonnenburg JL and Backhed F. Nature. 2016; 535: 56–64.
9 Graf D. et al. Microb Ecol Health Dis. 2015; 26: 26164.
10 Arumugam M. et al. Nature. 2011; 473: 174–180.
11 Zimmer C. The New York Times. 2011. Dostopno na: http://www.nytimes.com/2011/04/21/science/21gut.html
12 Kovatcheva-Datchary P. and Arora T. Best Pract Res Clin Gastroenterol. 2013; 27: 59–72.
13 Conlon MA and Bird AR. Nutrients. 2015; 7: 17–44.
14 Le Chatelier E. et al. Nature. 2013; 500: 541–546.
15 Turnbaugh PJ et al. Nature 2009; 457: 480–484.