Kraljestvo za zdravje

Ko ležiš napol mrtev, pride k tebi edini zdravi otrok v družini in te žalosten sprašuje, kje je pravica, da le on ne zboli in mora spet v šolo.

Objavljeno
25. januar 2020 06.00
Posodobljeno
25. januar 2020 06.00
FOTO: Mavric Pivk/Delo
Gripa in številni virusi so zdesetkali otroške vrste. V vrtcih so napol prazne igralnice, v šolah napol prazne učilnice. Kako je v službah, bo znano čez dva meseca, ampak glede na to, da zdravniki vsako leto opozarjajo, naj ljudje ne hodijo bolni na delo, verjetno ni tako prazno kot v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.

Kolegica je ta teden zapisala, da je po grobih ocenah zaradi gripe na leto izgubljenih več sto tisoč delovnih dni, bolezni dihal pa delodajalce stanejo okoli 19 milijonov evrov na leto. Kdo ve, ali je kdo izračunal, koliko delovnih dni je izgubljenih zaradi tistih, ki so si drznili umreti pred upokojitvijo, in koliko stane, če pride bolan človek v službo in okuži še tri sodelavce?

Bolniških dopustov je vsako leto več. Lani je zdravstvena blagajna za to po prvih ocenah dala več kot 380 milijonov evrov. Očitno prav zdravi nismo in očitno je zdravje res naše največje bogastvo.

Vsake toliko časa, ko človek ujame kakšen bolj zoprn virus ali kakšno bolj nadležno bakterijo, ugotovi, kako je v bistvu ranljiv. Da te lahko za nekaj dni položi v posteljo nekaj tako majhnega, kar s prostim očesom sploh ni vidno.

Če sam še nekako potrpiš, je hudo, ko gledaš vročične otroke, ki jim prav veliko ne moreš pomagati. Takrat štejejo majhne »radosti«. Stara mama nam je vedno, ko nas je hotela pocrkljati, kadar nas je kaj bolelo, na štedilniku na drva spekla jajčka z domačim nadrobljenim kruhom. Nič posebnega, a tista jajca so bila najboljši analgetik in antipiretik na svetu. Tudi če niso kaj prida zbila vročine in zmanjšala bolečine.

Ko odrasteš, imaš šele ko si bolan spet privilegij, da ti strežejo. Pa bi takrat dal vse, da bi ozdravel. In ko ležiš napol mrtev, pride k tebi edini zdravi otrok v družini in te žalosten sprašuje, kje je pravica, da le on ne zboli in mora spet v šolo. Čudne so naše (ne)zdrave želje.