Tiskane izdaje
Pismo bralke: Mož mi povzroča nemalo težav. Pretirano želi vsakemu v vsem ustreči, zlasti prijateljem in nekaterim sorodnikom. Pa tega ne bi niti opazila, če ne bi bila že nekaj časa zaradi bolniškega staleža doma. Ker je mož zmeraj veliko delal ponoči, sem bila prepričana, da zaradi obilice dela, zdaj pa vidim, da sem se zelo motila: ponoči dela zato, ker ga čez dan ni nič doma. Vse dopoldne zvonijo telefoni, Marjan, a prideš, mi boš popravil to, ono, me boš peljal k zdravniku, centralna ne dela, avto se mi je pokvaril, nimam nikogar, da bi šel z nakladalko po seno ... Kljub obljubi, da bo skuhal vsaj kosilo, ko sem prišla iz bolnišnice, ni bilo nič iz tega, saj ga sploh ni bilo doma! Ko sem ga po nekaj dneh izgovorov trdo prijela, mu je bilo nerodno in se je izmotaval, da ima zvezane roke, ker se mu zdi, da sorodnikom »dolguje«, da jim stoji ob strani, prijateljem pa prav tako. »Kaj pa jaz?« sem ga vprašala. »Ti se zmeraj znajdeš,« mi je odgovoril. Moti me tudi, ker me sili, da obiščem njegovega znanca, ki zdravi s polaganjem rok. Takšnih stvari se malo bojim, zlasti še, ker izhajam iz družine, ki je bila pred sto leti uročena.
Milena svetuje: Težave, kot so vaše, res zaštrlijo iz običajnega povprečja problemov, s katerimi se ukvarjamo drugi smrtniki. Danes so namreč takšni, ki jim je bolj mar za težave drugih kot za lastne, zelo redki. Je pa res, da družina od njih pogosto nima večjih koristi, saj se nenehno razdajajo tam, kjer ne bi bilo treba. Žal se, podobno kot vaš mož, ne zavedajo, da bi tisti, ki jim strežejo, ob prvem začeli nanje neusmiljeno zlivati gnojnico in vsa dobra minula dela bi bila v trenutku pozabljena. Da je res tako, bi povedali tisti, ki so mi o podobnih težavah pisali pred vami, nekatera podobna pisma pa so bila objavljena tudi na tej strani.
Človeka, kakršen je vaš mož, okolje nima toliko za »dobrega« kot za neumnega. Če ne bi bilo tako, bi bili do njega – posredno tudi do vas – prizanesljivi vsaj takrat, ko ste prišli iz bolnišnice in ste bili odvisni od tuje pomoči. Vsi so vedeli za to – vaša vas je pač ravno prav velika, da drug drugemu gledate v lonec –, pa vseeno je šlo pri tisti presneti kosilnici za življenje in smrt, saj jo je moral mož popraviti ravno takrat, ko ste bili najbolj nemočni. Meni to ne bi bilo všeč, in če bi to storil moj mož, bi snela rokavice.
Prav tako mi ne bi bilo ljubo, če bi v službi delal ponoči, ko normalni ljudje spijo, dopoldne pa brezplačno letal naokoli in stregel različnim kapricam. In to brez plačila, za boglonaj. To se ne dela! Služba je služba, družba je družba! Tista sestrična s pokvarjeno kosilnico bi lahko – v zameno – prišla naokoli in vam postregla z juho, pa bi bil volk sit in koza cela. A ji kaj takšnega, seveda, ni padlo na pamet. Bila je prepričana in je verjetno še vedno, da ji brezplačne usluge vašega moža pač – pripadajo!
Da je dobrota sirota, bi lahko mož spoznal že takrat, ko je imel sin težave pri matematiki. Nihče od tistih, ki so bili in so še deležni njegovih dobrih del, »ni imel časa«, ko jih je prosil za pomoč pri inštrukcijah. Zavrnitve je mirno požrl kot same po sebi umevne. Jaz jih ne bi.
Primerov izkoriščanja, ki ste jih našteli, je bilo še nič koliko. Tudi tisti z drvmi bode v oči. Še vi ste mu pomagali v gozdu, ko je bratu pripravil več deset metrov drv, za »plačilo« pa je dobil dva ali tri metre brezovih polen za v kamin.
Poleti, ko se tisti, ki jim vaš mož čez leto pomaga, usedejo v avto in odpeljejo na počitnice, se on zapre v pisarno, da nadoknadi zamujeno. Počitnice ste zato večinoma preživljali ločeno.
Ljudje ga res izkoriščajo! A vsak zakaj ima, tako pravite, svoj zato. Mož ima slabo vest in se čuti dolžnega do vseh, ki jih je njegov oče v eni od prvih denarnih verig po osamosvojitvi pošteno opetnajstil. Prepričan je, da bo s tem, ko je na razpolago, vsaj malo »odplačal« očetove dolgove, ki jih menda ni bilo malo.
Vsaka družina ima kakšno črno ovco, in če bi bližnji delali pokoro za njihove grehe, si predstavljate, kakšna zmešnjava bi to bila! Možu morate dopovedati, da so bili tisti, ki so padli v krog finančne verige, sami krivi, da so bili opetnajsteni. Človek, ki se pusti prepričati, da mu bo iz enega zrna pšenice, ki ga bo prelagal iz žepa v žep, zraslo za polje žita, si to, da ga povlečejo za nos, pač zasluži. Zelo podobna zgodba se je dogajala nedavno, ko si je nekdo krepko privoščil naivneže, ki so verjeli, da jim bo neki dober striček prodal vinjeto po polovični ceni.
Razumem tudi, zakaj sta se vaša otroka tako hitro odselila od doma, v katerem je bilo res nevzdržno živeti. Upam, da si po tihem tudi onadva želita, da bi bil oče več doma. Prosite ju za pomoč, draga Vika! Skrajni čas bi že bil, da se z očetom lepo, a odločno pogovorite. Sinova naj mu po moško, kakor je treba, povesta, da nikomur na vasi ni nič dolžan, da mora najprej poskrbeti zase, ženo, njiju in morebitne vnuke. Kadar je v službi, naj dela, kadar je prost, pa se lahko pridruži Karitas in Rdečemu križu, koder bo lahko po mili volji pomagal tistim, ki so pomoči v resnici potrebni.
Kar pa se polaganja rok tiče, recite odločen ne. Pa na uroke tudi pozabite! Čeprav živimo v 21. stoletju, opažam, da se po vraževerju in podobnih čudaštvih vračamo v srednji vek. Mnogi, ki strahove sodobnega človeka dobro poznajo, jih s pridom izkoriščajo in na njihov račun dobro živijo.
Draga Vika, zaupajte raje zdravnikovemu nasvetu, zdravi kmečki pameti, veliko se gibajte (verjamem, da ste po operaciji že dodobra okrevali), pojdite v naravo in – pogovarjajte se z možem. Nujno! Morda pa – kdo ve – se počuti zapuščenega in zato, ker živita vsak v svojem svetu, beži po pozornost in pohvalo k drugim, predvsem tujim ljudem?
***
V Nedelovi svetovalnici se lahko bralci povsem anonimno posvetujete s pisateljico, novinarko in blogerko Mileno Miklavčič - o vseh tegobah in dilemah, ki zadevajo poklicne, družinske, partnerske, prijateljske in ne nazadnje spolne odnose. Vprašajte jo vse, kar bi vprašali najboljšega prijatelja, pa vam je morda nerodno, ali tisto, o čemer lahko spregovorite le pri ugasnjeni luči. Svetovalka bo za odgovori brskala v bogatem naboru svojih življenjskih izkušenj.
Vprašanja za Mileno ali kratek komentar na njene odgovore pošljite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. (zadeva Milena svetuje)
