Na krožnikih več polnozrnatih žit, tudi zato, da smo siti dlje časa
S pobudo Izbiram polnozrnato želi Inštitut za nutricionistiko spodbuditi potrošnike k sprejemanju informiranih odločitev, k poznavanju koristi uživanja polnozrnatih živil in k njihovem pogostejšem vključevanju v prehrano.
Odpri galerijo
Za vpliv prehranskih vlaknin na zdravje je odobrenih tudi nekaj zdravstvenih trditev. FOTO: Leon Vidic/delo
Inštitut za nutricionistiko je ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o polnozrnatih žitih, ki je danes, predstavil pobudo Izbiram polnozrnato. Z njo želi spodbuditi potrošnike k sprejemanju informiranih odločitev, k poznavanju koristi uživanja polnozrnatih živil in k njihovem pogostejšem vključevanju v prehrano.
»Razpoložljivi podatki kažejo, da kruh iz polnozrnate moke občasno uživa 27 odstotkov prebivalcev, kar 31 odstotkov pa ga sploh ne uživa. Ta odstotek je treba v prihodnje občutno povečati, saj je zadostno uživanje vlaknin, to je najmanj 30 gramov dnevno, varovalni dejavnik pred različnimi kroničnimi boleznimi,« so izpostavili na inštitutu.
Kot so povzeli, se je z industrializacijo povečal obseg uživanja belega kruha, ki je z vidika hranilne vrednosti precej bolj osiromašen od polnozrnatega. V procesu pridobivanja bele moke se namreč odstrani večina koristne prehranske vlaknine, nekatera mikrohranila in druge bioaktivne snovi. Polnozrnata žita se tako priporoča za uživanje predvsem zaradi višje vsebnosti prehranske vlaknine, ki v želodcu nabrekne in s tem upočasni praznjenje želodca ter podaljša čas potovanja hrane po tankem črevesju, zato smo tudi dlje časa siti.
Za vpliv prehranskih vlaknin na zdravje je odobrenih tudi nekaj zdravstvenih trditev. »Za različne vrste prehranskih vlaknin je bilo potrjeno, da imajo vlogo pri vzdrževanju ravni holesterola, da prispevajo k manjšemu porastu ravni glukoze v krvi po obroku ter da imajo vlogo pri delovanju črevesja, saj uravnavajo prehajanje črevesne vsebine,« so navedli.
Inštitut bo z današnjim dnem in na tedenski ravni začel objavljati zanimive vsebine o polnozrnatih živilih. Program se izvaja v okviru nacionalnega portala prehrana.si, katerega izvajalca sta Inštitut za nutricionistiko in Nacionalni inštitut za javno zdravje, sofinanciranje pa je zagotovilo ministrstvo za zdravje v okviru nacionalnega programa Dober tek, Slovenija.
Vlaknine so varovalni dejavnik pred raznimi kroničnimi boleznimi
»Razpoložljivi podatki kažejo, da kruh iz polnozrnate moke občasno uživa 27 odstotkov prebivalcev, kar 31 odstotkov pa ga sploh ne uživa. Ta odstotek je treba v prihodnje občutno povečati, saj je zadostno uživanje vlaknin, to je najmanj 30 gramov dnevno, varovalni dejavnik pred različnimi kroničnimi boleznimi,« so izpostavili na inštitutu.
FOTO: Shutterstock
Kot so povzeli, se je z industrializacijo povečal obseg uživanja belega kruha, ki je z vidika hranilne vrednosti precej bolj osiromašen od polnozrnatega. V procesu pridobivanja bele moke se namreč odstrani večina koristne prehranske vlaknine, nekatera mikrohranila in druge bioaktivne snovi. Polnozrnata žita se tako priporoča za uživanje predvsem zaradi višje vsebnosti prehranske vlaknine, ki v želodcu nabrekne in s tem upočasni praznjenje želodca ter podaljša čas potovanja hrane po tankem črevesju, zato smo tudi dlje časa siti.
Vlaknine uravnavajo prehajanje črevesne vsebine
Za vpliv prehranskih vlaknin na zdravje je odobrenih tudi nekaj zdravstvenih trditev. »Za različne vrste prehranskih vlaknin je bilo potrjeno, da imajo vlogo pri vzdrževanju ravni holesterola, da prispevajo k manjšemu porastu ravni glukoze v krvi po obroku ter da imajo vlogo pri delovanju črevesja, saj uravnavajo prehajanje črevesne vsebine,« so navedli.
Z industrializacijo se je povečal obseg uživanja belega kruha, ki je z vidika hranilne vrednosti precej bolj osiromašen od polnozrnatega. FOTO: Tadej Regent/delo
Inštitut bo z današnjim dnem in na tedenski ravni začel objavljati zanimive vsebine o polnozrnatih živilih. Program se izvaja v okviru nacionalnega portala prehrana.si, katerega izvajalca sta Inštitut za nutricionistiko in Nacionalni inštitut za javno zdravje, sofinanciranje pa je zagotovilo ministrstvo za zdravje v okviru nacionalnega programa Dober tek, Slovenija.
