Na NIJZ svarijo pred zastrupitvami s hrano v domačem okolju
Skrb za varnost hrane je pomembna tudi doma, saj je kuhinja pomemben posrednik bolezni, povezanih z živili.
Odpri galerijo
Tomaž Bevčič iz restavracije rizibizi je pripravil piranskega brancina. Ljubljana, 20.05.2019. Foto: Marko Feist Foto Marko Feist
Mnoga živila, ki jih kupujemo za domačo uporabo, so pogosto onesnažena z naravno prisotnimi patogenimi mikroorganizmi, ki jih ne moremo niti videti, vonjati, okušati ali zaznati z otipom. Ko pa jih zaužijemo, lahko povzročijo resne bolezni ali celo smrt. Zato je varnost hrane bistvenega pomena tudi doma, opozarjajo na NIJZ.
»Bolezni, ki se prenašajo z živili, predstavljajo pomemben in naraščajoč javno-zdravstveni in ekonomski problem v mnogih državah. Po ocenah je 130 milijonov Evropejcev, 76 milijonov Američanov in 5,4 milijona Avstralcev letno prizadetih z občasnimi zdravstvenimi težavami, ki so bile pogojene z živili,« pravijo na NIJZ.
Večina bolezni, ki so pogojene z živili, povzroča le kratkotrajne težave oz. neugodje, kljub temu pa svarijo, da so bolezni, pogojene z uživanjem živil, lahko resne in usodne, odkrite in prijavljene pa predstavljajo le »vrh ledene gore«. Po oceni Food Standards Agency (FSA) iz Velike Britanije kar 80 odstotkov ljudi ni prijavilo zdravstvenih težav za katere so smatrali, da predstavljajo okužbo oziroma zastrupitev s hrano.
Število primerov bolezni, ki se prenašajo s hrano, pa lahko zmanjšamo s povečano pozornostjo doma pripravljene hrane, čistočo kuhinje in njeno uporabe predvsem za pripravo hrane in ne za druge aktivnosti, ki bi vanjo lahko vnesle tveganje za zdravje.
Na NIJZ še opozarjajo, da veliko odgovornost za varnost hrane nosi potrošnik, ki jo kupuje, shranjuje, obdeluje, pripravlja in nudi sebi in drugim. Zato je pomembno, da se zaveda varnostnih zahtev in lastnosti posameznih živil ter je izobražen o higieni in načinu varnega rokovanja z živili.
»Postopki rokovanja z živili v domačem okolju lahko vplivajo na preživetje in razmnoževanje patogenih mikroorganizmov kot tudi na navzkrižno onesnaženje drugih živil,« so opozorili na NIJZ. Po njihovih podatkih 92 odstotkov žensk in 61 odstotkov moških pripravlja obroke najmanj enkrat do dvakrat na teden, ali celo vsak dan in tako lahko pomembno vplivajo na varnost hrane.
Tomaž Bevčič iz restavracije rizibizi je pripravil piranskega brancina. Ljubljana, 20.05.2019. Foto: Marko Feist Foto Marko Feist
»Bolezni, ki se prenašajo z živili, predstavljajo pomemben in naraščajoč javno-zdravstveni in ekonomski problem v mnogih državah. Po ocenah je 130 milijonov Evropejcev, 76 milijonov Američanov in 5,4 milijona Avstralcev letno prizadetih z občasnimi zdravstvenimi težavami, ki so bile pogojene z živili,« pravijo na NIJZ.
Večina bolezni, ki so pogojene z živili, povzroča le kratkotrajne težave oz. neugodje, kljub temu pa svarijo, da so bolezni, pogojene z uživanjem živil, lahko resne in usodne, odkrite in prijavljene pa predstavljajo le »vrh ledene gore«. Po oceni Food Standards Agency (FSA) iz Velike Britanije kar 80 odstotkov ljudi ni prijavilo zdravstvenih težav za katere so smatrali, da predstavljajo okužbo oziroma zastrupitev s hrano.
Po sledeh avstro-ogrskega cesarstva, Trst, 17. 9. 2018 Foto Voranc Vogel/delo
Število primerov bolezni, ki se prenašajo s hrano, pa lahko zmanjšamo s povečano pozornostjo doma pripravljene hrane, čistočo kuhinje in njeno uporabe predvsem za pripravo hrane in ne za druge aktivnosti, ki bi vanjo lahko vnesle tveganje za zdravje.
Na NIJZ še opozarjajo, da veliko odgovornost za varnost hrane nosi potrošnik, ki jo kupuje, shranjuje, obdeluje, pripravlja in nudi sebi in drugim. Zato je pomembno, da se zaveda varnostnih zahtev in lastnosti posameznih živil ter je izobražen o higieni in načinu varnega rokovanja z živili.
»Postopki rokovanja z živili v domačem okolju lahko vplivajo na preživetje in razmnoževanje patogenih mikroorganizmov kot tudi na navzkrižno onesnaženje drugih živil,« so opozorili na NIJZ. Po njihovih podatkih 92 odstotkov žensk in 61 odstotkov moških pripravlja obroke najmanj enkrat do dvakrat na teden, ali celo vsak dan in tako lahko pomembno vplivajo na varnost hrane.
