Ko vas o počutju namesto psihiatra sprašuje animiran kužek

Razsežnosti digitalne revolucije zdravja in njen vpliv na kakovost življenja.
Objavljeno
19. oktober 2015 15.02
Katerina Vidner Ferkov, Delo.si
Katerina Vidner Ferkov, Delo.si
»Določenih zdravstvenih težav ne želimo omenjati,« je povedal Pascal Lardier iz podjetja Health 2.0, ki je bil soorganizator srečanja Digital Superevent 2015. Dogodek je povezal vrhunske strokovnjake in inovatorje s področja digitalnih tehnologij in profesorje medicine. Slednji usmerjajo svoje znanje in izkušnje v ustvarjanje tehnoloških pripomočkov ali aplikacij, ki lahko pomagajo ljudem pri ohranjanju zdravja: naj gre za diabetes, Parkinsonovo bolezen, revmatoidni artritis ali načine usklajevanja in pridobivanja ključnih medicinskih podatkov o posamezniku. Naši osebni podatki so, kakor so povedali, tudi uradno prepoznani kot ekonomska vrednota, in ne ostanejo le v nadzorovanem okolju bolnišnice.

Kako pa je z našimi zaupnimi osebnimi informacijami in zdravstvenimi tegobami, kot so nespečnost, spolne bolezni, partnerska nesoglasja, stres in podobno, ki jih je Lardier označil kot tista, ki »jih nočemo omenjati«? Bodo na digitalnem zdravstvenem kartonu dostopne vsem? Ni namreč neznano, kako finančne težave vplivajo na naše zdravje. Osebni bankrot povzroči depresijo, glavobole, bolečine v križu in podobno. Kako bo to zapisano v digitalnem kartonu prihodnosti in za vse večne čase? Kaj če kdo poskusi priti do podatkov brez vaše vednosti? Veliko vprašanj digitalne revolucije zdravja ostaja odprtih.

Lardier je omenil tudi digitalni dostop do psihiatrične pomoči. Obstaja poseben program, ki omogoča prepoznavanje obrazne mimike osebe, ki obišče spletno ambulanto. S tem so pogojena tudi vprašanja digitalne psihiatrične svetovalke. Strokovno osebje za programom psihiatrične ambulante se namreč menjava, digitalna animacija pa ostaja ista.

Mimogrede, ugotovili so, da je enako učinkovita lahko tudi digitalna animacija ljubkega kužka, ki ljudi sprašuje, če so že vzeli zdravila, kako se počutijo in podobno. Vprašanje je, ali se s pomočjo takšnih digitalnih rešitev dogaja opolnomočenje posameznika in višanje kakovosti bivanja, ali je to le najlažja, ne pa tudi najustreznejša rešitev.

Digitalna revolucija v zdravju je neizbežna in lahko prinese veliko dobrega, če bo upoštevala, da je človek bitje socializacije, ki je nikakor ne more nadomestiti tehnologija, lahko pa olajša druge procese, ki so medicinsko neizbežni. Predavanje Lardierja je bilo izjemno v tem pogledu, da je izpostavilo pomembna vprašanja nove dobe zdravja.

Ni vse tehnološko zlato, kakor je videti na prvi pogled. To je poudaril z izkušnjo svojega kolega, ki je v določenem trenutku nosil kar deset različnih sodobnih merilcev gibanja. Eden izmed njih je štel za korak tudi njegov nagib roke, ko je pil vino na zabavi. Omenil je tudi Susann Fox iz raziskovalnega centra Pew, ki meni, da najbolj obetavna revolucija tehnologije ni zadnja aplikacija, temveč to, da se ljudje med seboj pogovarjajo in izmenjujejo informacije o zdravju.

Ženske in interdisciplinarnost

CodeCatz so bile lani nominirane za Delovo osebnost leta, za njihov prispevek na področju opolnomočenja žensk na področju računalniškega programiranja. Kaže, da je še naprej treba načrtno spodbujati vpletenost žensk na področju digitalnih tehnologij, tudi v povezavi z zdravjem. Med predavatelji namreč letos ni bilo nobene. Prav tako je bilo zaznati manj interdisciplinarnosti različnih znanstvenih smeri. Za vrhunske naravoslovce je morda to razumljivo, ko gre za razvijanje naprednih digitalnih tehnologij, vendar je, kot kažejo antropološke izkušnje, razumevanje specifičnih socialnih struktur uporabnikov enako pomembno. Še posebej, ko gre za uporabo zunaj nadzorovanega okolja bolnišnice.

Z vidika medicinske antropologije je tudi obravnavanje ljudi z določenimi obolenji kot paciente vse manj zaželeno. Vloga pacienta je namreč določena z institucionalizacijo tako osebe kot bolezni, medtem ko si posamezniki želijo biti najprej osebe in ne pacienti, četudi trpijo zaradi določene bolezni. Pascal Lardier je predstavil izraz soustvarjanje zdravja (cocreation health), ki je lahko ustrezna platforma za zdravje prihodnosti.

Kot je komentiral prvi predavatelj dogodka John Crawford iz podjetja IBM, ki ima pregled nad neznansko količino elektronskih podatkov o zdravju v Evropi, to ne spremeni naših okoliščin bivanja. Dosegli smo namreč možnost doseganja starosti do osemdeset let in več ob tem, da ima polovica prebivalstva po petdesetem letu starosti vsaj eno kronično zdravstveno težavo. Da bi to preprečili ali omilili, pa ni ključna tehnologija, temveč predvsem, kje in kako živimo. Kot je poudaril Crawford, si ljudje želijo predvsem več nadzora nad svojim lastnim zdravjem, kar lahko omogoči predvsem motivacija. Te pa na področju naprednih tehnologij v Sloveniji očitno ne manjka.

Tehnologija je že zdaj medicini v nezamenljivo pomoč pri klinični obravnavi oseb. Spodbudno je, da pri tem sodelujejo tudi slovenska podjetja, ki so svoje znanje in ideje prikazala na srečanju Digital Health Superevent. Še toliko bolj, če se pri tem podpirajo in povezujejo v globalni prostor. S tem pomembno prispevajo ne le k razvoju znanja in gospodarstva, temveč tudi pri odpiranju novih poglavij razumevanja povezav med tehnologijo in človekom. V digitalnem svetu zdravja se zdi mogoče vse in to je dobro.

Foto: youtube