Tiskane izdaje
Prehranska dopolnila niso zdravila, temveč koncentrirani viri hranil ali drugih snovi, ki imajo hranilni ali fiziološki učinek in so namenjena dopolnjevanju običajne prehrane. Po besedah Urške Breznik z NIJZ pa ne morejo nadomestiti uravnotežene prehrane. Pri tem je poudarila tudi, da so dopolnila namenjena zdravi populaciji, ne pa bolnim ali otrokom, ter da bi jih morali jemati za krajša obdobja. Strokovnjakinje potrošnikom svetujejo, naj se pred nakupom oziroma jemanjem prehranskih dopolnil posvetujejo z zdravnikom ali lekarnarjem.
Dopolnila uživa 19 ostotkov mladostnikov
V Sloveniji vsaj eno prehransko dopolnilo uživa 19 odstotkov mladostnikov, starih med 15 in 18 let. Med mlajšimi odraslimi, starimi med 19 in 22 let, je takih kar 56 odstotkov. Kar 77 odstotkov tistih, ki uživajo prehranska dopolnila, je odgovorilo, da to počno zaradi zmanjšane odpornosti, več kot polovica pa tudi zaradi pomanjkanja določene snovi. Predvsem med moškimi je med najpogostejšimi razlogi povečana športna aktivnost, kaže raziskava ministrstva za zdravje o uporabi prehranskih dopolnil iz leta 2010.
V Sloveniji v prodaji 4550 prehranskih dopolnil
Po podatkih Martine Puc iz družbe Res Pons, ki vodi bazo prehranskih dopolnil v Sloveniji, je na slovenskem trgu trenutno 4550 prehranskih dopolnil, nekateri izdelki so na tržišču že leta, drugi pa se pojavijo za kratko obdobje in izginejo. Med prehranskimi dopolnili jih je okoli 28 odstotkov takih iz rastlinskih izvlečkov, pri četrtini gre za vitamine, 18 odstotkov prehranskih dopolnil so minerali.
Dopolnila lahko imajo resne stranske učinke
Najbolj resne neželene učinke so po besedah Pucove zaznali v primeru prehranskih dopolnil, ki so vsebovala rdeč kvasni riž. Ta lahko povzroči toksične reakcije na jetrih, ledvicah in skeletnih mišicah. Tudi energijske pijače, na slovenskem tržišču jih je okoli 190, lahko povzročijo težave za zdravje posameznika, saj vsebujejo tavrin, kofein ali gvarano. Te lahko ob dolgotrajni uporabi škodljivo vplivajo na kardiovaskularni sistem posameznika. Škodljive učinke imajo tudi izdelki za hujšanje s sinefrinom in alkoholni izvlečki iz rastline jam.
Pucova opozarja, da napačna uporaba prehranskih dopolnil privede do napačne samodiagnoze težav, tveganje zapoznelega zdravljenja dejanske težave, ob zlorabi prehranskih dopolnil obstaja tudi tveganje za kontraindikacije z drugimi boleznimi posameznika.
NIJZ bo odslej podrobneje spremljal pojave neželenih stranskih učinkov ob jemanju prehranskih dopolnil med prebivalstvom v Sloveniji. Pripravili so poseben vprašalnik, ki ga bodo lahko ljudje izpolnili tako v elektronski kot v papirni obliki, ki ga bo lahko izpolnil vsak posameznik sam ali druga oseba zanj.
NIJZ je namreč vključen v evropsko povezavo Nutrivigilanca, v okviru katere se na evropski ravni trudijo za ozaveščanje in opozarjanje na možne škodljive ali neželene dogodke ter tudi poročajo o njih.
Evropsko povezavo Nutrivigilanca, ki jo koordinira francoska Agencija za hrano, okolje in zdravje na delovnem mestu (ANSES), je spodbudil porast ponudbe in uporabe prehranskih dopolnil v zadnjih letih, prisotnost fiziološko aktivnih snovi v prehranskih dopolnilih ter posamezna poročila o registriranih škodljivih učinkih pri ljudeh.
Med najbolj nevarnimi dopolnili koloidno srebro in nekatera sredstva za hujšanje
Na današnji novinarski konferenci je Breznikova med strupenimi snovmi, ki se kot prehransko dopolnilo prodajajo tudi pri nas, izpostavila na primer koloidno srebro. Kot je opozorila, lahko zaradi majhnosti delcev koloidno srebro prodre v različne dele telesa. Med nevarnimi snovmi, ki jih zaznavajo v Evropi, je izpostavila tudi nekatera sredstva za hujšanje. O nevarnosti koloidnega srebra NIJZ opozarja že več let, a po besedah Breznikove med ljudmi ni videti spremembe pri uporabi.
Breznikova je poudarila, da velik problem predstavlja prodaja tovrstnih izdelkov po spletu, ki bo tudi tema ene izmed njihovih akcij za ozaveščanje potrošnikov v bližnji prihodnosti.
