Tiskane izdaje
Na gripo morda pomislijo tisti, ki so v teh dneh zboleli za prvimi prehladi ali lažjimi oblikami viroz. Teh je veliko, vendar nam epidemiologi zatrjujejo, da med temi virozami še ni resnejših obolenj in da gripe še ni. Slovenske epidemiologe bolj skrbi neverjeten upad precepljenosti slovenskega prebivalstva proti gripi. Če se je pred 12 leti cepilo še kakih 200.000 prebivalcev, se jih zdaj le še ena tretjina.
V povprečju pa vsako leto za gripo zboli vsaj ena desetina prebivalcev. Januarja letos so opazili bistveno višji delež obolelih za gripo. Stroka je ocenila, da je samo ta mesec v Sloveniji zaradi gripe (in njenih posledic) umrlo 100 ljudi. Od tistih, ki so jih hospitalizirali v Klinični center, pa je po podatkih predstojnice infekcijske klinike umrlo 12 do 14 odstotkov sprejetih zaradi hujših zapletov ob okužbi z virusi gripe. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, da bi morali med starejšo populacijo doseči 75-odstotno precepljenost. Takšno stopnjo dosegajo v Veliki Britaniji in na Nizozemskem, Španija, Italija in Francija dosegajo 50- do 60-odstotno, v Sloveniji pa se je lani cepilo proti gripi le 10 odstotkov starejših.
Po besedah koprskega epidemiologa Borisa Kopiloviča so jesenski tedni (pred decembrom) najboljši čas za cepljenje. Priporočajo ga tudi kroničnim bolnikom, majhnim otrokom, nosečnicam, zdravstvenim in pedagoškim delavcem. Začuda pa je celo med zdravstvenim osebjem precepljenost nižja od 10 odstotkov, kar je na sistemski ravni velik problem, saj takšni zdravstevni delavci pomenijo grožnjo bolnikom, saj prenašajo viruse, namesto da bi jih zdravili. Zdravstveni delavci so cepljeni brezplačno, sicer pa stane cepivo za odrasle 14 evrov.
