Občasen kašelj naj ne bo vzrok za zaskrbljenost

Kašelj je namreč pomemben varnostni mehanizem naših dihal. Po definiciji je kašelj refleksen sunkovit izdih zraka, ki je namenjen čiščenju dihalnih poti.
Objavljeno
30. januar 2018 15.09

Visok tlak, ki med kašljanjem nastane v dihalih, potisne morebitne tujke in sluz iz dihalnih poti, ter jih tako ponovno sprosti.

Samozdravljenje kašlja je primerno pri lažjih obolenjih. Farmacevt v lekarni bo znal svetovati pravilno izbiro zdravila glede na vrsto kašlja. Acetilcistein je primeren za zdravljenje mokrega kašlja, ker pri boleznih dihal redči gosto sluz in lajša izkašljevanje. Deluje tudi izrazito antioksidativno, kar je v primeru nahoda in gripe lahko še dodatno koristno. Med samim zdravljenjem kašlja je potrebno spiti dovolj tekočine (dva litra vode na dan), priporočene so tudi vlažne inhalacije. Če se zdravstveno stanje po 5 do 7 dneh zdravljenja ne izboljša, je potrebno obiskati zdravnika. Ravno tako je obisk zdravnika nujen, če je izkašljana sluz rumeno-zelena ali če v njej opazimo kri, če je znatno zvišana telesna temperatura ter pri bolečinah v prsih in težkem dihanju.

Sprožilci kašlja so različni dražljaji, ki vzdražijo receptorje za kašelj. To so na primer prašni delci v zraku, dim, dražeči plini,razni alergeni (npr. cvetni prah) pa tudi nenadna izpostavitev mrzlemu zraku. Največje število receptorjev za kašelj je v sluznici žrela in grla, nekaj manj pa jih je v sapniku in sapnicah. Informacija o dražljaju potuje od receptorjev preko živcev do centra za kašelj, ki se nahaja v podaljšani hrbtenjači. Od tam pa odgovor na dražljaj potuje  po motoričnih živcih do dihalnih mišic ter jih aktivira in mi posledično zakašljamo.

Kašljanje je lahko tudi pretirano, kar je običajno znak različnih obolenj. Najpogostejši vzrok za kašelj so virusne, redkeje pa tudi bakterijske okužbe dihal, od navadnega nahoda, bronhitisa, pljučnice do tuberkuloze. Kašelj je lahko tudi znak drugih obolenj dihal kot so astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) ali pljučni rak. Dodatno je vzrok za kašelj lahko skrit tudi v obolenju drugih organov. Zatekanje kisle vsebine želodca nazaj v požiralnik, povzroča bolečino, ki jo poznamo kot zgago, včasih pa lahko kislina draži tudi grlo, kar privede do kašlja. Prav tako je lahko kašelj bolezenski znak pri srčnem popuščanju, zraven otekanja nog in hitre zadihanosti. Kašelj lahko povzročajo nekatera zdravila za zdravljenje povišanega krvnega tlaka.

Trajanje kašlja je lahko različno dolgo. Običajno pri lažjih virusnih okužbah, kot je navaden nahod, mine v enem ali dveh tednih. Kašelj, ki izzveni v manj kot treh tednih imenujemo akutni kašelj. Kadar pa traja dlje govorimo o kroničnem kašlju. Značilen je za kadilce in za dolgotrajna obolenja, na primer astmo in kronično obstruktivno pljučno bolezen.

Kašelj je lahko, odvisno od količine sluzi, ki nastaja v dihalih, suh in dražeč (neproduktiven) ali pa moker oziroma produktiven. Pri zdravem organizmu je tvorba sluzi v dihalih v ravnovesju z njenim odstranjevanjem. Dihala so prekrita s sluznico, slednjo sestavljajo celice, ki proizvajajo sluz in celice z migetalkami, ki valovijo v smeri od spodnjih dihal proti zgornjim in potiskajo sluz proti grlu, od koder se sluz odstrani s požiranjem. Naloga sluzi je vlaženje vdihanega zraka, odstranjevanje tujkov s pomočjo migetalčnega epitelija in zaščita pred bakterijami, saj vsebuje tudi protibakterijske snovi. Povečanje gostote in količine sluzi pomembno vpliva na delovanje migetalčnega epitelija in posledično na zmožnost čiščenja dihalnih poti.

Suh in dražeč kašelj bolnika podnevi izmuči zaradi neprestanega naprezanja, še bolj pa ponoči zaradi kratenja spanja, Pomembno je pitje zadostne količine tekočine, vlažno inhaliranje in počitek.

Moker oziroma produktiven kašelj nastane kadar se poveča količina goste sluzi v dihalnih poteh, ta ovira pretok zraka v dihalih. Sicer obstaja obrambni mehanizem, ki sluz premika iz spodnjih delov proti zgornjim delom dihalnih poti, kjer se lahko izpljune. Vendar je zaradi gostote sluzi to delovanje lahko omejeno. Prav tako pa je gosta sluz, ki zastaja v dihalih, lahko gojišče za mikrobe. Ob boleznih dihal se lahko sluz, ki je sicer prozorna in brezbarvna, obarva v različne odtenke rumene in zelene barve. Obarvanje izkašljane sluzi lahko kaže na bakterijsko okužbo.

V primeru povečane količine sluzi v dihalnih poteh kašelj deluje kot obrambni mehanizem, ki pospeši odstranjevanje odvečne sluzi in s tem pomaga čistiti dihalne poti. Zato kašlja v takih primerih ne smemo preprečevati, temveč je priporočljivo izkašljevanje. Med zdravila, ki pospešujejo izkašljevanje sodijo številna zdravila, ki povečujejo izločanje sluzi, lajšajo njen transport ali zmanjšujejo gostoto oziroma viskoznost sluzi.