Obvezno označevanje hranilne vrednosti živil

Na embalaži bodo morali biti navedeni podatki o količini kalorij, maščob, ogljikovih hidratov, sladkorjev, beljakovin in soli.

Objavljeno
09. december 2016 16.53
M. P. V.
M. P. V.
Prihodnji torek bo na območju celotne Evropske unije začelo veljati določilo o obveznem označevanju hranilne vrednosti na vseh predpakiranih živilih. Proizvajalci živil bodo na označbi embalaže morali navesti podatke o energijski vrednosti ter o količini skupnih in nasičenih maščob, ogljikovih hidratov, sladkorjev, beljakovin in soli. Med obveznimi podatki ne bo le podatka o količini prehranskih vlaknin. Navajanje tega bo še vedno prostovoljno.

Uveljavitev obveznega označevanja hranilne vrednosti predpakiranih živil je še zadnja od ključnih sprememb, ki jih je prinesla leta 2011 sprejeta evropska Uredba o zagotavljanju informacij o živilih evropskim potrošnikom. Nove informacije o energijski vrednosti živil, količini maščob, sladkorjev in drugih hranil pomenijo dodatno varovalko pred izbiro nezdravih živil in izgovor manj glede izbire zdravih alternativ. »Spodbujanje izbora živil z ugodnejšo prehransko sestavo je ključen korak do uravnoteženega prehranjevanja in zdravja, vendar so bili potrošniki doslej pri tem omejeni. Posebno težavo predstavljajo predelana predpakirana živila, ki imajo glede na proizvodnjo lahko zelo različno energijsko vrednost, lahko se jim dodaja večja ali manjša količina sladkorja in soli, tudi količine maščob so lahko zelo različne,« pravi doc. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.

Glede označevanja hranilne vrednosti predpakiranih živil je bilo doslej predpisano le, na kakšen način se podatki predstavljajo, odločitev o navajanju hranilne vrednosti živila na embalaži pa je bila za proizvajalce prostovoljna. »Pri tovrstnem označevanju je prihajalo do zelo velikih neenakosti med državami. Rezultati vseevropske raziskave označevanja hranilne vrednosti iz leta 2008 so npr. pokazali, da je bilo v Veliki Britaniji s hranilno vrednostjo označenih 97 odstotkov vzorčenih predpakiranih živil, medtem ko je bil ta delež v Sloveniji le 70 odstotkov, kar je najmanj med vsemi članicami EU. V naslednjih letih so se razmere izboljšale, še vedno pa je bilo leta 2015 na trgu 21 odstotkov predpakiranih živil, ki niso bila označena s podatki o hranilni vrednosti,« so navedli na Inštitutu.

Spremembe na področju označevanja živil bodo pomembno vplivale tudi na proizvajalce živil, ki so odgovorni za pripravo embalaže, napoveduje raziskovalka na Inštitutu za nutricionistiko doc. dr. Anita Kušar. »Ni namreč edini problem obvezno označevanje podatkov o hranilni vrednosti na embalaži, težavo predstavlja dejstvo, da nekateri proizvajalci s podatki o hranilni sestavi ne razpolagajo, saj teh podatkov v preteklosti pri pripravi označb niso potrebovali. V idealnem primeru bi hranilna vrednost živila morala temeljiti na laboratorijskih analizah več serij živila, vendar so tovrstne analize precej velik finančni zalogaj. Prav zato zakonodaja dopušča, da proizvajalci hranilno vrednost lahko izračunajo glede na sestavo živila in količino sestavin, oz. jih povzamejo po podatkih iz literature. Vendar lahko pri takšnem pridobivanju podatkov o hranilni vrednosti v primeru nadzora, ko se običajno opravi uradna laboratorijska analiza, nastanejo odstopanja med podatki, kot veljavna pa se šteje analiza laboratorija. V praksi to pomeni, da morajo biti proizvajalci pri uporabi podatkov o sestavi živila in izračunu hranilne vrednosti zelo skrbni in previdni, saj so glede na zakonodajne predpise prav oni odgovorni za točnost informacij na označbi živila.«

Iz obveznega navajanja hranilne vrednosti bodo izvzeta le živila v izjemno majhnih pakiranjih in nekatera osnovna, nepredelana živila. Živila, ki so bila proizvedena pred 13. decembrom letos, ko bo začelo veljati omenjeno določilo, bodo lahko ostala na tržišču, tudi če bodo označena po starem, do poteka roka uporabnosti.