Odnosi: Odtujena sestra vam lahko uniči življenje

Objavljamo pismo bralke, ki razmišlja o selitvi k sestri, ki jo spominja na očeta alkoholika.

Objavljeno
05. marec 2018 09.56
shutterstock žensk
Milena Miklavčič
Milena Miklavčič

Pismo bralke: Moje otroštvo je bilo zelo žalostno. Oče je bil pijanec in je kot pijanec tudi umrl. Mama je ob njem zelo trpela, do nje je bil tudi nasilen. Ostala je sama, ko sva bili s sestro na pragu pubertete. Po očetovi smrti se je čez noč spremenila. Očeta je začela povzdigovati v nebo, bilo je vse narobe, če sem bila kdaj kritična do njega. Pri dvajsetih sem se poročila, imela sem srečo, dobila sem dobrega moža. Trije otroci so že pri kruhu, jaz sem vdova. Zdaj pa k mojim težavam: sestra, ki se je pri devetnajstih preselila v Trst, je ostala samska. Vabi me, naj se zdaj, ko sem upokojena, preselim k njej. Ideja se mi je zdela zanimiva, ker bi lahko tako rešila stanovanjski problem najmlajšega sina. Konec lanskega maja sem jo poskusno obiskala za tri tedne. Na začetku je bilo vse lepo in prav, saj sva si imeli veliko povedati. Potem pa se je zgodilo, da sem naletela na zaklenjena vrata v kopalnico. Bila sem prepričana, da po naključju, a sem se zmotila. Sestra me je hotela kaznovati, ker sem, po njenem, obesila svojo brisačo na njen obešalnik. Pogovorili sva se, verjela sem, da uspešno. Potem mi je začela skrivati daljinec za televizor, nekoč mi je brez pravega razloga zlila na posteljo kozarec vode, da sem morala prespati na kavču. Začela sem ugotavljati, da je v njej zelo podobna zloba, kot je bila v očetu. Ko sem se od nje poslavljala, je jokala in se me oklepala okoli vratu, naj je ne pustim same. Kaj menite, bi se je morala usmiliti? Branka

Milena svetuje: Draga Branka, močno se bojim, da iz te moke ne bo užitnega kruha. S sestro sta si različni kot noč in dan. Med vama stoji visok zid skoraj petdesetih let. Pojma nimate, kaj je v tem času počela, s kom se je družila, kako razmišljala, čutila, trpela, se veselila. Veste samo to, kar je pripovedovala sama, ko ste se enkrat ali dvakrat na leto srečevali pri mami. Ob takšnih priložnostih redkokdaj najdemo prave trenutke, da odpremo srce in si zaupamo skrivnosti, kajne? Sploh v vaši družini, kjer ste veliko igrali, bolj malo živeli.

Škoda, da preteklosti, povezani z odnosi med očetom in mamo, niste nikoli prišli do dna. Pa bi morali! Ker če bi to storili, danes, ko ste stari tam okoli 65 let, ne bi niti v najbolj drznih sanjah pomislili, da bi se podali v skupno pustolovščino s sestro, ki je živa kopija očeta. Karkoli bi naredili zgolj zaradi usmiljenja, prav tako ne bi bilo dobro!

Vam in tudi drugim, ki o mladosti, polni gorja in družinskega nasilja, negujete romantične spomine: ne zavajajte samih sebe! Recite bobu bob, morda vam bo nekoč prišlo prav.

Začnite si zapisovati vse, česar se spomnite iz otroštva! Ko boste imeli na papirju večino tistega, kar vam je zagrenilo mladost, vam bo pomagalo, da bodo tudi negativne stvari dobile pravi obraz. Zapiske lahko delite s sestro. Prav tako ne pozabite: če ste si oddahnili, ko je umrl oče, ne vidim razloga, da bi se vrnili v tiste grozne čase s tem, da se preselite k sestri, ki ima, kot kaže, njegove manire.

S selitvijo bi se oddaljili tudi od svojih sinov, ki so pravzaprav vaša edina bližnja družina. Nič več ne bi bilo vaših nedeljskih srečanj, odtrgani bi bili od vnukov, njihovega odraščanja. Je res vredno, da se jim odpoveste za prgišče drobiža, ki bi ga na mesec prihranili, ker bi vam sestra omogočila, hm, brezplačno sobivanje?

Zanimivo je tudi, da o njej ne veste niti tega, zakaj se je iz okolice Celja preselila v Trst, ne veste, s čim si je služila kruh. Veste le, da ji je eden od gospodov, ki mu je v zadnjih letih življenja stregla in ga negovala, zapustil stanovanje, tudi nekaj denarja. A to je le zunanja, materialna plat sestrinega življenja, ki z njeno dušo in občutji nimajo dosti skupnega. Za vas je nepopisan list, zato vas je tudi šokiralo, ker vas je brez potrebe in pravega razloga kaznovala, ko ste bili pri njej. Malce strašljivo mi je, da so se ji te kazni zdele potrebne in »nič posebnega«.

Vi, na primer, ste ob možu, ki je bil dober kot kruh, nekako pozabili na maltretiranje, hinavščino, sprenevedanje tako matere kot očeta. Petdeset let življenja je iz vas naredilo čisto drugo osebo. Na srečo. Podatek, da se s sinovi zelo dobro razumete, veliko pove o vas. Namreč: če bi se obnašali kot vaš oče ali mama, bi otroci že zdavnaj pretrgali vse stike.

Sestra, ki je iz vam neznanih razlogov ostala samska, ni znala ali zmogla pobegniti vzorcem, ki se jih je navzela v otroštvu: v njej je ostalo po eni strani polno očetovega nasilja, po drugi strani pa ga umetelno skriva za leporečjem in tudi verskimi čustvi.

Vse to, o čemer se danes pogovarjava, ne sme biti ovira, da ne bi imeli sestre še naprej radi. Je edina, ki jo imate, ni tako?

A če želite sebi dobro, se nikar ne preselite k njej, ker vas bo prej ali slej uničila. Pred večerno molit­vijo ali po njej, sploh ni pomembno. Tega, kar je v njeno dušo vsadil oče, se, kot kaže, niti ne zaveda, zato tudi pravi, da ne dela nič narobe, da ste le vi čudni, ker si kar naprej »nekaj izmišljujete«.

Veliko trisobno stanovanje pa bi vsekakor odstopila sinu. Kaj vam bo? Ne nazadnje bosta s partnerico prej ali slej »naročila« otroka in mu bo dodaten prostor prišel prav.

Nič pa ne bo narobe, če vam pomaga pri najemu ali nakupu kakšne garsonjere ali enosobnega stanovanja. Pa še pravično bi bilo do starejših sinov, ki sta se morala v življenju znajti sama.

V tretjem življenjskem obdobju se lahko imate zelo lepo! Dokler ste pri močeh, zajemajte življenje z veliko žlico! Kamorkoli boste šli ali karkoli boste počeli, zmeraj vas bosta doma pričakali varnost in domačnost!

Res ne silite z dežja pod kap! Tudi s skromnejšo pokojnino se da preživeti! V Sloveniji jih je ogrom­no, ki mi bodo pritrdili.

***

V Nedelovi svetovalnici se lahko bralci povsem anonimno posvetujete s pisateljico, novinarko in blogerko Mileno Miklavčič - o vseh tegobah in dilemah, ki zadevajo poklicne, družinske, partnerske, prijateljske in ne nazadnje spolne odnose. Vprašajte jo vse, kar bi vprašali najboljšega prijatelja, pa vam je morda nerodno, ali tisto, o čemer lahko spregovorite le pri ugasnjeni luči. Svetovalka bo za odgovori brskala v bogatem naboru svojih življenjskih izkušenj.

Vprašanja za Mileno ali kratek komentar na njene odgovore pošljite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. (zadeva Milena svetuje)