Poziv k čimprejšnjemu odkrivanju okužb

Virus hepatitisa B se večinoma lahko prepreči z učinkovitim cepljenjem, okužene s hepatitisom C pa večinoma uspešno pozdravi z ustreznimi zdravili.

Objavljeno
28. julij 2019 13.16
Posodobljeno
28. julij 2019 13.16
WHO je prvo globalno strategijo obvladovanja hepatitisa C sprejela s ciljem, da ga do leta 2030 odpravi kot javnozdravstveni problem FOTO: Shutterstock
STA
STA
Ob svetovnem dnevu hepatitisov, ki ga obeležujemo danes, strokovnjaki pozivajo k preventivi in k čimprejšnjemu odkrivanju okužbe. Virus hepatitisa B se večinoma lahko prepreči z učinkovitim cepljenjem, okužene s hepatitisom C pa večinoma uspešno pozdravi z ustreznimi zdravili.

Podatki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) kažejo, da je leta 2015 od 325 milijonov okuženih za posledicami hepatitisov B in C v svetu umrlo 1,34 milijona ljudi. Z virusnimi hepatitisi je okuženih desetkrat več ljudi kot z virusom hiv.


Če ju ne zdravimo, hepatitisa B in C pripeljeta do raka na jetrih ali dokončne odpovedi delovanja jeter in smrti, lahko pa vplivata tudi na druge dele telesa. Zdravljenje virusnega hepatitisa A pa je simptomatsko, bolnikom se svetuje mirovanje. Bolezen praviloma sama izzveni brez posledic. V redkih primerih, zlasti pri starejših, lahko pride do zapletov na jetrih.

Hepatitisa A in E sta predvsem bolezni potnikov v endemična tropska in subtropska območja, saj se prenašata predvsem z okuženo hrano in vodo. Hepatitisa B in C pa se prenašata z izpostavljenostjo okuženi krvi, z nezaščitenimi spolnimi odnosi z okuženimi in z okužene matere na novorojenca.

V Sloveniji je okoli 6500 ljudi oz. 0,3 odstotka populacije okuženih s hepatitisom C, a le polovica tudi ve za okužbo. Ostali niso bili testirani na okužbo in se je še ne zavedajo. Za zdravljenje hepatitisa C je bilo razvito učinkovito in varno ter bolniku prijazno zdravilo. Bolnik dva do tri mesece jemlje po eno tableto na dan in bolezen je pozdravljena brez kakršnihkoli pomembnih stranskih učinkov.

image
V Sloveniji je okoli 6500 ljudi oz. 0,3 odstotka populacije okuženih s hepatitisom C, a le polovica tudi ve za okužbo. FOTO: Reuters


Verjetnost okužbe s hepatitisom C je večja pri tistih, ki so pred letom 1993 dobili transfuzijo krvi ali krvnih pripravkov, pri tistih, ki si droge vbrizgavajo ali jih njuhajo, pri osebah, ki so jim tetovažo ali piercing, torej prebadanje kože, izvedli neprofesionalno, pri zdravstvenih delavcih ter pri hemodializnih bolnikih in bolnikih po transplantaciji v obdobju pred uvedbo zaščitnih ukrepov.
 

Večina okuženih ne ve za bolezen


WHO je prvo globalno strategijo obvladovanja hepatitisa C sprejela s ciljem, da ga do leta 2030 odpravi kot javnozdravstveni problem. Vendar pa je ta cilj še daleč, saj večina okuženih sploh ne ve za bolezen.

Svetovni dan hepatitisov je WHO določil na rojstni dan nobelovca Barucha Samuela Blumberga, ki je odkril hepatitis B.