Previdno, a vztrajno do boljše telesne pripravljenosti

 Meje pri gibalnih vadbah za starejše je z zmerno hitrostjo treba pomikati dlje.

Objavljeno
22. februar 2018 12.48
Neža Mlakar
Neža Mlakar
Gibalna aktivnost za starejše je zelo pomembna, so prepričani na Fakulteti za šport v Ljubljani. Podaljšuje lahko njihovo samostojnost, omili znake nekaterih kroničnih bolezni in zmanjša količino nekaterih uporabljenih medikamentov. Zato ljudem v zrelih letih svetujejo predvsem vadbo za moč, gibljivost, koordinacijo in vzdržljivost.

Športi, ki razvijajo omenjene gibalne sposobnosti in jih starejši lahko varno izvajajo, so hoja, kolesarjenje, ples, alpsko smučanje in smučarski tek. Kateri šport na fakulteti za šport priporočijo, je odvisno tudi od ravni sposobnosti starejše osebe, je pojasnila Simona Peklar s fakultete. Fakulteta sodeluje tudi z Društvom diabetikov Ljubljana, potem Domom starejših občanov Fužine in Centrom aktivnosti Fužine. Za omenjeno društvo diabetikov organizirajo tudi vadbo, ki jo v okviru obvezne prakse vodijo magistrski študentje kineziologije.

Predhodni posvet z zdravnikom

Odrasli in starejši od 65 let
za vzdrževanje zdravja potrebujejo vsaj 150 minut zmerno intenzivne ali vsaj 75 minut visoko intenzivne telesne dejavnosti na teden oziroma ustrezne kombinacije obeh, svetuje Svetovna zdravstvena organizacija. Kljub temu v publikaciji Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) »Z gibanjem do zdravja 2018« priporočajo, naj se moški, starejši od 40 let, in ženske, starejše od 50 let, ki se pred tem niso ukvarjale z intenzivno vadbo, pred začetkom izvajanja telesnih aktivnosti posvetujejo z zdravnikom. V Športnem društvu Sokol Bežigrad starejšim priporočajo predvsem gimnastične vaje, navaja Katarina Bajželj Žvokelj iz pisarne društva, »kajti  poznamo več kot tisoč elementov: od povsem preprostih gibov prek manj zahtevnih do zahtevnejših, s pomočjo katerih za vsakega vadečega lahko najdemo naloge, s katerimi bo lahko napredoval ne glede na starost«.

Kdaj je vadbo treba prekiniti

Za starejše posameznike omejitev pri posameznih vadbah sicer ni, menijo na fakulteti za šport, z izjemo omejitev, ki jih določi zdravnik. Vadbo je treba prekiniti ob bolečinah v sklepih, prsnem košu in vratu, spodnjem delu čeljusti, vzdolž leve roke ali če se pojavijo vrtoglavica, slabost, motnje srčnega ritma in težko dihanje, lahko preberemo v omenjeni publikaciji NIJZ. V tem primeru naj posameznik obišče zdravnika ali se posvetuje z vaditeljem. V ŠD Sokol Bežigrad pa menijo, da meje za starejše obstajajo. »A treba si jih je postavljati tako, da jih počasi in z vztrajnostjo lahko premagujemo. In letvico pomaknemo više. Začnemo lahko torej z miganjem s prsti in nato vaje otežujemo,« je pojasnila Bajželj Žvokljeva.

Umirjene vadbe s poudarkom na razgibavanju

Programe za starejšo generacijo v ŠD Sokol Bežigrad sestavljajo štiri skupine: članice, člani veterani, Zlata leta in Za zdrav korak. Trenutno so vadeči v njih stari od 60 do 80 let.

»Glavni cilj vseh programov je ohranjanje gibljivosti sklepov, pokončne drže, kostne gostote. V vseh skupinah so vedno dobrodošli novi člani, tudi tisti, ki se nikoli niso ukvarjali z nobenim športom,« je dejala Bajželj Žvokljeva. Njim namenjene vadbe so večinoma bolj umirjene, s poudarkom na razgibavanju. Vadba poteka ob spremljavi glasbe in pod vodstvom vaditeljev. Posebnost ŠD Sokol Bežigrad je veteranska vadba. »Naši najstarejši člani se namreč posvečajo orodni telovadbi, na njihovih treningih je še vedno veliko vaj za moč. Njihova vrsta pogosto tudi nastopi ob različnih priložnostih,« je povedala Bajželj Žvokljeva.