Slabši voh, morebitna zgodnejša smrt

Slabši voh ni le neprijetnost, pač pa lahko vsaj v visoki starosti pomeni večje tveganje za smrt.

Objavljeno
22. maj 2019 10.25
Posodobljeno
22. maj 2019 10.27
Avtorji raziskave pravijo, da obstaja povezava med čutilom za voh in splošnim zdravstvenim stanjem. FOTO: Leon Vidic/delo
STA
STA
Starejši ljudje, ki ne zaznavajo več vonja, bi se morali o tem pogovoriti s svojim zdravnikom. Ameriški znanstveniki so namreč ugotovili, da slabši voh ni le neprijetnost, pač pa lahko vsaj v visoki starosti pomeni večje tveganje za smrt.

Kot so znanstveniki z univerze Michigan State zapisali v strokovni reviji Annals of Internal Medicine, je bilo tveganje za smrt pri testnih osebah s slabšim vohom v obdobju desetletnega opazovanja za 46 odstotkov večje kot pa pri enako starih sodelujočih v raziskavi, ki jim je to čutilo odlično služilo. Po trinajstih letih je bilo tveganje večje za 30 odstotkov. Spol, rasa, življenjski stil in drugi faktorji na te rezultate niso bistveno vplivali.

Znanstveniki so spremljali 2289 oseb, ki so bile v začetku raziskave stare med 71 in 82 let. Pri tem jih je presenetilo, da se je pri nekaterih sodelujočih s slabšim vohom tveganje za smrt po desetih letih povečalo celo za 62 odstotkov, in sicer predvsem pri tistih, ki so bili na začetku preiskave še posebej zdravi. Pojasnila za to nimajo, a kot je njihove ugotovitve povzel spletni portal Science Daily, je lahko popuščanje zaznave vonja znak resnih zdravstvenih težav.

image
V tej raziskavi so testne osebe spremljali daljše časovno obdobje, kar je znanstvenikom dalo natančnejši vpogled v dolgoročne posledice kot tudi indice o možnih vzrokih. FOTO: Matej Družnik/Delo


Kar bi lahko zlahka označili kot naključje, je dejansko še en pokazatelj, da obstaja povezava med čutilom za voh in splošnim zdravstvenim stanjem, pravijo avtorji raziskave. S posledicami popuščanja zaznavanja vonja v starosti so se sicer ukvarjale že nekatere raziskave v preteklosti. Tako so denimo znanstveniki že ugotovili, da je lahko slabši voh zgodnji simptom Parkinsonove bolezni in demence in je povezan z izgubo teže.

Toda z demenco in Parkinsonovo boleznijo je mogoče pojasniti le 22 odstotkov večjega tveganja za smrt, povezanega s slabim vohom, z izgubo teže pa šest odstotkov. Zakaj je umrlo več kot 70 odstotkov preostalih testnih oseb s slabšim vohom, pa ostaja nepojasnjeno.

image
Znanstveniki so že pred tem ugotovili, da je lahko slabši voh zgodnji simptom Parkinsonove bolezni in demence in je povezan z izgubo teže. FOTO: Tomi Lombar/delo
V tej raziskavi so testne osebe spremljali daljše časovno obdobje, kar je znanstvenikom dalo natančnejši vpogled v dolgoročne posledice kot tudi indice o možnih vzrokih. »Slabši voh je lahko zgodnji znak poslabšanja zdravja, še preden ga lahko diagnosticirajo v zdravniški ordinaciji,« je dejal epidemiolog Honglei Chen, ki je sodeloval pri raziskavi.

»To nam pove, da ima slabše zaznavanje vonja pri starejših odraslih širše posledice za zdravje, kot smo domnevali doslej,« je dodal Chen. Znanstveniki se nameravajo tem vprašanjem posvetiti v nadaljnjih raziskavah, Chen pa meni, da bi bila vključitev zaznavanja vonja v rutinske zdravniške preglede verjetno dobra ideja.