Predstavitvena informacija

Smučanje: koleno najšibkejši člen telesa

Več kot tretjina smučarskih poškodb se zgodi na kolenskem sklepu.

Objavljeno
16. december 2019 09.39
Posodobljeno
16. december 2019 09.41
FOTO: Getty Images/istockphoto
Ob padcu na belih strminah so namreč najpogostejši zvin kolena, poškodbe sprednjih in stranskih križnih vezi ter meniskusa. Zakaj? 

Najpogostejši razlog za katerokoli športno poškodbo je neustrezna pripravljenost telesa na športno aktivnost in pretiravanje. Za vsak šport, sploh če je sezonske narave, moramo namreč pravilno okrepiti mišice, ki jih pri tem obremenjujemo. Pred smučanjem tako ljudje velikokrat krepijo stegenske mišice, kar je sicer pravilno, vendar običajno z intenzivno vadbo čezmerno okrepijo štiriglavo mišico na sprednji strani stegna (t. i. kvadriceps), na zadnje stegenske mišice pa pozabijo. Tako porušijo idealno razmerje moči med obema stegenskima mišicama, s tem pa pri povečani telesni obremenitvi, kar smučanje je, nevede dodatno obremenijo prav sprednjo križno vez in tako zvišajo tveganje za njeno poškodbo.

Drugi razlog za večje število poškodb kolena na belih strminah pa je sprememba smučarske tehnike, ki se je zelo razširila med smučarji v zadnjih letih. Z uporabo karving smuči smo namreč začeli uporabljati t. i. zarezno tehniko, ki najbolj obremeni ravno kolena. Če smo si pri stari tehniki smučanja torej najpogosteje poškodovali goleni in gležnje, nova pomeni največjo nevarnost za kolenski sklep. 

Vsak padec zahteva ukrepanje
Kadar so poškodbe ob smučarskem padcu lažje, si lahko pomagamo sami z metodo RICE (Rest-Ice-Compression-Elevation). To pomeni, da počivamo, poškodbo v določenih intervalih hladimo z ledom, zavitim v kos tkanine, poškodovani del telesa pa povijemo z elastičnim povojem in ga dvignemo nad raven srca.

image
doc. dr. Mohsen Hussein, dr. med., spec. ortopedije FOTO: Artros

»Če bolečina ne mine, oziroma se povečuje, če sklepa ne morete več obremeniti ali se pojavi oteklina, potem morate čim prej obiskati zdravnika specialista. Ta bo določil nadaljnje diagnostične postopke, kot sta rentgen ali magnetna resonanca, in pripravil načrt najbolj optimalnega zdravljenja. To je lahko samo mirovanje, uporaba bergel ali opornice, fizioterapija, lahko pa zahteva operativno zdravljenje, odvisno od teže poškodbe,« razloži doc. dr. Mohsen Hussein, dr. med., spec. ortopedije, ki je v Medicinskem centru Artros specializiran ravno za zdravljenje poškodb kolena.




Kaj pa poškodbe zgornjega dela telesa?
Na splošno velja, da je pogostost poškodb spodnjih okončin pri smučanjih približno dvakrat večja v primerjavi s poškodbami v predelu zgornjih okončin. Vseeno pa tudi te niso zanemarljive. Pogosto si smučarji poškodujejo glavo – predvsem otroci, zato je zanje čelada obvezna, značilna smučarska poškodba pa je tudi »smučarki palec«. Smučar pri padcu ne spusti palice, ki jo ima običajno zavito okoli zapestja, pri stiku s tlemi pa ročaj palice potisne palec navzven in tako se pretrgajo vezi.
Nekoliko pogostejše kot pri smučarjih so poškodbe zgornjih udov pri deskarjih. Ti si z njimi pomagajo loviti ravnotežje, in če pri tem padejo, si lahko poškodujejo zapestje, podlahtnico, ramenski sklep ali si zlomijo ključnico.

Na slovenskih smučiščih se letno zgodi približno 1300 poškodb. Če se nesrečni padec kdaj zgodi tudi vam, se naročite na samoplačniški pregled in posvet pri specialistu ortopedu.
 
V Medicinskem centru Artros izvajamo vse najsodobnejše oblike diagnostike in zdravljenja športnih poškodb. Pri nas v nekaj dneh dobite diagnozo in že lahko začnete zdravljenje.