THC brez CBD je kot dirkalnik brez zavor

Kanabinoidi in epilepsija: Ker je konoplja na seznamu prepovedanih drog, so stigmatizirani tudi njeni zdravilni izvlečki.
Objavljeno
08. februar 2015 16.52
Brane Maselj, Panorama
Brane Maselj, Panorama
Ljubljana – Nekaj otrok na pediatrični kliniki, ki bolehajo za epilepsijo, je pred kratkim v okviru posebne študije začelo poskusno prejemati kanabidiol (CBD). Starši otrok z velikim upanjem spremljajo poskus zdravljenja, hkrati pa so jezni, da ima izvleček konoplje zaradi zakonodajne zmešnjave pri nas nerazčiščen pravni status.

Veliko indicev kaže, da lahko CBD uspešno zmanjšuje število epileptičnih napadov. Epilepsija ali božjast je bolezen nevroloških motenj, ki povzročajo epileptične napade. Ni je mogoče pozdraviti, lahko pa je število napadov zmanjšati in nadzorovati z zdravili. Prvi odzivi malčkov na jemanje CBD so, kot pravijo starši nekaterih, s katerimi smo se pogovarjali, menda precej obetavni. Žal pa zdravila ni dovolj za vse, hkrati pa učinkovine ni mogoče kupiti v prosti prodaji, čeprav CBD nima psihoaktivnih učinkov, kakršne povzroča THC, najbolj znana psihoaktivna snov iz konoplje.

Posedovanje CBD, ki ga po svetu in v Evropi prodajajo prosto kot prehransko dopolnilo, je namreč v Sloveniji lahko v navzkrižju z zakonodajo. Tako kot je v nasprotju z zakonom posedovanje marihuane. Pri nas so namreč rastlina konoplja ter njene smole, ekstrakti in tinkture še vedno na seznamu drog, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba, in se ne smejo uporabljati niti v medicini. Zato je naravni CBD, ki obeta še bolj blagodejne učinke v zdravstveni rabi, ne le pri epileptikih, kot do pred kratkim najbolj raziskani THC, lahko prepovedan. Ni pa nujno, razlage so različne in nadvse zapletene, zakonodajalec, ministrstvo za zdravje pa molči.

Samo THC je premalo

Drugače je s THC, najbolj znanim kanabinoidom konoplje, zaradi katerega je nekoč zdravilna in vsestransko koristna rastlina postala kriminalizirana. Vlada je THC, ki ga v številnih državah raziskujejo kot potencialno zdravilo za več vrst rakavih obolenj, na pritisk javnosti in bolnikov z enovrstičnim popravkom uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog lani poleti premaknila iz popolnoma kriminalizirane cone pod okrilje medicine.

S tem je država sicer zdravnikom in pacientom omogočila legalno rabo THC, ki ga je največ v medicinski marihuani, a je ta kot smola ali izvleček marihuane še vedno na seznamu najstrože prepovedanih drog. Hkrati z njo je država zaprla vrata tudi drugim za zdravje potencialno koristnim izvlečkom konoplje, predvsem pa vsestranskim sinergijskim učinkom te zdravilne zeli.

V zdravstvene namene je torej zdaj dovoljen samo sintetični THC, na indeksu prepovedanih je ostal tudi kanabinol (CBN), čeprav je njegov psihoaktivni vpliv desetkrat manjši od THC. Naravni CBD, ki je povsem brez psihoaktivnih učinkov, pa ima pravno zelo kočljiv status, čeprav deluje v človekovem telesu tako, da znižuje psihotropne učinke THC. Kot pravi raziskovalka Tanja Bagar, doktorica biomedicine, ta dva kanabinoida aktivirata različne receptorje v človekovem telesu, zato tudi povsem različno učinkujeta. CBD se je, pravi, izkazal za zelo dobrega kandidata za zdravljenje različnih avtoimunskih stanj in malignih obolenj, pri katerih je porušen imunski sistem. Ima tudi izjemno protivnetno delovanje, kar je obetavno tudi za razna kronična vnetna obolenja ter nevroprotektivne lastnosti, ki so ključne pri Parkinsonovi in Alzheimerjevi bolezni, revmatoidnem artritisu ipd. Antikonvulzivne lastnosti skupaj z cerebroprotektivnimi kažejo tudi izjemen potencial pri trdovratnih epilepsijah, še ugotavlja raziskovalka. (Krajši pogovor s Tanjo Bagar bomo objavili v četrtkovi prilogi Znanost.)

To, da so zakonodajalci s spremembo uredbe omogočili predvsem odmerke zdravila na podlagi THC, ne pa dekriminalizacije cele rastline, se zdi sporno tudi specialistu socialne medicine Dušanu Nolimalu z nacionalnega inštituta za javno zdravje. Ugotavlja, da način prohibicije konoplje, kakršnega dopušča slovenska vlada, v svetu že opuščajo. Odmerki zdravila samo na podlagi THC, ki jih dovoljuje slovenska uredba, bodo, kot meni, lahko bolj nevarni, kot bi bili medicinsko predpisani in farmacevtsko nadzorovani odmerki rastline konoplje. S prispodobo bi lahko rekli, da so s to uredbo uradniki minstrstva za zdravje na cesto spustili tudi dirkalnik brez zavor, če v zdravilu ne bo kanabinoidnega sodelovanja THC in CBD, še dodaja Nolimal.

Kanabidiol ni opojna substanca

Kanabidiol CBD – po svetu kot rečeno tudi prehransko dopolnilo v prosti prodaji –, ki ga te dni dobivajo malčki na pediatrični kliniki, je zato ali za vsak primer sintetičen. Rastline konoplje niti od daleč ni videl, ker je ta, kot rečeno, ostala v prvi skupini najbolj prepovedanih drog. Predvsem ga je premalo za vse, zato so v program vključili le najnujnejše primere. O rezultatih še ne morejo govoriti, pravi dr. David Neubauer s klinike, ker še nimajo dovolj izkušenj. Starši, ki so želeli svojim epileptičnim otrokom predvsem pomagati, so CBD že kupovali v Koloradu, čeprav so se zavedali, da so po naši zakonodaji s tem že lahko v prekršku. Po njihovih osebnih izkušnjah je CBD bolj učinkovit kot konvencionalna zdravila in nima negativnih stranskih učinkov, zato želijo lažji, predvsem pa povsem legalen dostop do te snovi.

Po eni izmed razlag državnih uradnikov, ki pa ni bila nikoli uradno zapisana, kanabidiol ni opojna substanca, zato ga ni treba navajati v uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog. Vendar pa je treba vedeti, opozarjajo starši, da prehransko dopolnilo z vsebnostjo naravnega CBD z veliko verjetnostjo vsebuje tudi, sicer zelo minimalne, količine THC. Druge države, ne pa tudi naša, dovoljujejo svojim proizvajalcem v dopolnilih od 0,2 pa celo do enega odstotka THC, in na trgu, tudi našem, je nešteto izdelkov iz konoplje, ki vsebujejo bodisi deklarirane ali pa celo nedeklarirane količine THC. Te količine so lahko tudi manjše od 0,2 odstotka, vendar pa je THC, če ni sintetičen in namenjen medicinski uporabi, v tej državi najstrožje prepovedan kot ekstrakt kriminalizirane konoplje.

Predvsem pa, opozarjajo starši, izdelek, ki vsebuje THC, po naši zakonodaji ne more biti tretiran kot prehransko dopolnilo, ampak kot zdravilo, in ga torej ni mogoče legalno uvažati kot dopolnilo. Če pa bi že pristojna javna agencija tako odločila, a za zdaj ni, pa dopolnilo ni narejeno kot zdravilo z natančnimi indikacijami, da bi bilo primerno za zdravljenje tako težke bolezni, kot je epilepsija. Za starše epileptičnih otrok bo ostalo nedostopno tudi novo zdravilo epidolex, samo zato, ker je kot še nekaj drugih učinkovitih zdravil izdelano iz naravne konoplje. Čakamo odgovor ministrstva za zdravje.