V desetih letih v Sloveniji organe darovalo 400 ljudi

Skupaj so v desetih letih darovali skoraj 1500 organov. Slovenija v mreži Eurotransplant. Največ darovalcev leta 2012.

Objavljeno
26. januar 2015 10.50
Ni. Č., Delo.si, STA
Ni. Č., Delo.si, STA

Ljubljana − Po statistiki Slovenije transplant je bilo lani v Sloveniji odvzetih 80 ledvic, 16 src, 38 jeter, 22 pljuč in dve trebušni slinavki. Skupaj je bilo pri 45 darovalcih odvzetih 158 organov. Nekaj jih je bilo neuporabljenih, še dodatno pa smo organe prejeli tudi iz držav, ki so, tako kot Slovenija, članice mreže Eurotransplant.

Lani 55 presaditev ledvic

Lani so v Sloveniji od 80 odvzetih ledvic uporabili 18 ledvic, ki so jih odvzeli slovenskim darovalcem po smrti, 44 jih je bilo oddanih v Eurotransplant. 37 ledvic so dobili iz drugih držav Eurotransplanta, tako so skupaj opravili 55 presaditev ledvic.

Od 16 src mrtvih darovalcev v Sloveniji so jih 11 v državi tudi porabili. Pet so jih oddali v Eurotransplant. Iz mreže so prejeli 22 darovanih src, tako so skupaj opravili 33 presaditev srca.

Od 38 jeter, kolikor so jih odvzeli od mrtvih darovalcev v Sloveniji, so jih 27 presadili pri nas. Štiri so dobili iz Eurotransplanta, devet so jih oddali, dve sta ostali neporabljeni. Tako so v UKC Ljubljana lani opravili 31 presaditev jeter.


Največ darovalcev leta 2012

Svoje organe je po smrti v zadnjih desetih letih pri nas darovalo nekaj manj kot 400 darovalcev. Skupaj so darovali skoraj 1500 organov, največ ledvic. S tem se Slovenija po besedah direktorice Slovenija transplanta Danice Avsec uvršča na osmo mesto na svetu po številu darovanih organov na milijon prebivalcev.

Največ organov so presadili leta 2012, in sicer 117, od tega 28 src, 62 ledvic, 27 jeter, 16 bolnikov pa so pripravili na presaditev pljuč na Dunaju. Število presaditev src na milijon prebivalcev pa nas pri presaditvah srca uvršča v sam vrh v Evropi in svetu.


V Nemčiji samopreskrbni

Slovenija sodeluje v projektu Eurotransplant skupaj z Avstrijo, Belgijo, Hrvaško, Luksemburgom, Madžarsko, Nemčijo in Nizozemsko. V teh državah skupaj živi 133,7 milijona ljudi, konec leta 2013 je na presaditev v teh državah čakalo 15.292 ljudi.

Skupaj so v teh državah v letu 2013 opravili 6896 presaditev ledvic, jeter, trebušne slinavke, src in pljuč. Več kot četrtino organov so presadili zunaj držav, v katerih so odvzeli organ mrtvemu darovalcu.

Samopreskrba z darovanimi organi je poleg števila darovalcev odvisna tudi od števila prebivalstva v državi. Tako so na primer v Nemčiji skoraj v celoti preskrbljeni z lastnimi organi, medtem ko je v Sloveniji večja izmenjava organov z organi iz drugih držav.

Iz Eurotransplanta je Slovenija lani prejela skupaj 63 organov, oddali pa 81. V desetih letih je prejela 481 organov, oddala pa 911 organov.

Odvzeti organi lahko ostanejo neporabljeni

Včasih odvzeti organi ostanejo neporabljeni, lani je bilo v Sloveniji 21 takšnih organov. Neporabljeni organi ostanejo, če za organ ne najdejo primernega prejemnika oziroma je organ prestar, slabše funkcionira ali pa na njem odkrijejo pridružene okužbe.

Tudi velikost organa je pomemba, zlasti pri otrocih, ki večinoma potrebujejo presaditve jeter. A »k sreči je med otroci manj darovalcev in tudi manj bolnikov na čakajoči listi,« pravi Avščeva. Sicer pa so otroci posebna skupina znotraj Eurotransplanta in imajo prednost pri razdeljevanju organov.


Presaditve le v UKC Ljubljana

Organe v Sloveniji odvzemajo v bolnišnicah, ki so vključene v nacionalno transplantacijsko mrežo. To so Univerzitetna klinična centra (UKC) Ljubljana in Maribor ter v splošne bolnišnice v Celju, Murski Soboti, Novi Gorici, Izoli, Ptuju, Novem mestu, Slovenj Gradcu in na Jesenicah.

Vendar presaditve organov opravljajo le v UKC Ljubljana. Lani so opravili 119 presaditev organov, v zadnjih desetih letih pa 930 organov. V UKC tako opravljajo presaditve src, ledvic, trebušne slinavke in jeter, tistim, ki potrebujejo presaditev pljuč, pa ta poseg opravijo običajno na Dunaju.

Presaditev tankega črevesja v Sloveniji ne opravljajo, saj je to po besedah Avščeve ena najbolj zapletenih presaditev, saj ima črevo izreden imunski sistem in so zato rezultati teh presaditev najslabši glede na presaditve drugih organov. Po njenih navedbah je v Evropi zelo malo centrov, ki opravljajo presaditve črevesja.