V Sloveniji 29 odstotkov manj samomorov
Leta 2016 je bilo v Sloveniji samomorov prvič po mnogih desetletjih manj kot 400.
Odpri galerijo
Zdravnica Nuša Konec Juričič. FOTO: Tomi Lombar/Delo
Nuša Konec Juričič, specialistka javnega zdravja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, je v povezavi s člankom, objavljenim v reviji Economist, nanizala možne vzroke za upadanje trenda samomorov v Sloveniji.
Med letoma 2003 in 2017 je stopnja samomorilnosti upadla za 29 odstotkov. Leta 2016 je bilo samomorov prvič po mnogih desetletjih manj kot 400. Upad ni konstanten, pojavljajo se letna nihanja, ravno zato je za določitev trenda treba podatke gledati v daljšem obdobju. Enoznačne razlage za upad števila samomorov ni. Z vidika javnozdravstvenih pristopov je dejavnikov zanj več. V zadnjih dveh desetletjih so se močno okrepile različne preventivne dejavnosti – informiranje splošnih in strokovnih javnosti o pomenu skrbi za duševno zdravje, krepitev veščin za prepoznavanje depresije in drugih težav duševnega zdravja ter ukrepanje v primeru izrazitejših težav in samomorilne ogroženosti, seznanjanje z viri pomoči.
Depresijo, enega pomembnih dejavnikov pri samomoru, danes družinski zdravniki uspešneje prepoznavajo in zdravijo z antidepresivi, napotitvami v psihoedukativne delavnice in drugimi ukrepi. Povečala se je ponudba psihoterapevtskih in svetovalnih storitev. V nekaterih lokalnih okoljih se je okrepila skupnostna skrb za osebe s težjimi in kroničnimi duševnimi motnjami. S svojimi zgodbami so se javnosti odprli mnogi posamezniki in tako depresiji ali samomoru pri svojih bližnjih odvzeli negativen predznak ter zmanjšali stigmo, tudi medijsko poročanje o tej problematiki je bolj odgovorno in tankočutno. V Sloveniji se počasi, a vendarle krepijo tudi prizadevanja in aktivnosti za zmanjšano rabo alkohola, ki je s samomorilnim vedenjem povezana na več načinov.
Prav tako ne gre zanemariti številnih pozitivnih ukrepov na področju zaposlovanja, ponudbe prostočasnih aktivnosti ter okrepljene skrbi za starejše v lokalnih okoljih, paliativne oskrbe. Za vse ukrepe, povezane s krepitvijo duševnega zdravja in preprečevanjem samomorilnosti, pa je ključno, da se izvajajo čim bolj načrtovano, večplastno in usklajeno, predvsem tako, da bodo dostopni vsem prebivalcem. Mreža služb za duševno zdravje je v Sloveniji žal že vrsto let močno podhranjena in predvsem neenakomerno porazdeljena po regijah. Zato je ena osnovnih usmeritev nacionalnega programa za duševno zdravje, da se neenakosti prebivalcev v dostopu do teh oblik pomoči odpravijo, med drugim s postavitvijo novih 25 centrov za duševno zdravje.
Med letoma 2003 in 2017 je stopnja samomorilnosti upadla za 29 odstotkov. Leta 2016 je bilo samomorov prvič po mnogih desetletjih manj kot 400. Upad ni konstanten, pojavljajo se letna nihanja, ravno zato je za določitev trenda treba podatke gledati v daljšem obdobju. Enoznačne razlage za upad števila samomorov ni. Z vidika javnozdravstvenih pristopov je dejavnikov zanj več. V zadnjih dveh desetletjih so se močno okrepile različne preventivne dejavnosti – informiranje splošnih in strokovnih javnosti o pomenu skrbi za duševno zdravje, krepitev veščin za prepoznavanje depresije in drugih težav duševnega zdravja ter ukrepanje v primeru izrazitejših težav in samomorilne ogroženosti, seznanjanje z viri pomoči.
Preberite še:
Pogovor z avtorico knjige o prebolevanju samomora v družini, ki je zaradi samomora izgubila oba starša
Pogovor z avtorico knjige o prebolevanju samomora v družini, ki je zaradi samomora izgubila oba starša
Depresijo, enega pomembnih dejavnikov pri samomoru, danes družinski zdravniki uspešneje prepoznavajo in zdravijo z antidepresivi, napotitvami v psihoedukativne delavnice in drugimi ukrepi. Povečala se je ponudba psihoterapevtskih in svetovalnih storitev. V nekaterih lokalnih okoljih se je okrepila skupnostna skrb za osebe s težjimi in kroničnimi duševnimi motnjami. S svojimi zgodbami so se javnosti odprli mnogi posamezniki in tako depresiji ali samomoru pri svojih bližnjih odvzeli negativen predznak ter zmanjšali stigmo, tudi medijsko poročanje o tej problematiki je bolj odgovorno in tankočutno. V Sloveniji se počasi, a vendarle krepijo tudi prizadevanja in aktivnosti za zmanjšano rabo alkohola, ki je s samomorilnim vedenjem povezana na več načinov.
Prav tako ne gre zanemariti številnih pozitivnih ukrepov na področju zaposlovanja, ponudbe prostočasnih aktivnosti ter okrepljene skrbi za starejše v lokalnih okoljih, paliativne oskrbe. Za vse ukrepe, povezane s krepitvijo duševnega zdravja in preprečevanjem samomorilnosti, pa je ključno, da se izvajajo čim bolj načrtovano, večplastno in usklajeno, predvsem tako, da bodo dostopni vsem prebivalcem. Mreža služb za duševno zdravje je v Sloveniji žal že vrsto let močno podhranjena in predvsem neenakomerno porazdeljena po regijah. Zato je ena osnovnih usmeritev nacionalnega programa za duševno zdravje, da se neenakosti prebivalcev v dostopu do teh oblik pomoči odpravijo, med drugim s postavitvijo novih 25 centrov za duševno zdravje.
