V zadnjih petih letih v Sloveniji 28 primerov malarije
Nacionalni inštitut za javno zdravje vse državljane pred odhodom v tujino poziva k ustreznemu cepljenju.
Odpri galerijo
Po podatkih NIJZ vse njihove ambulante za cepljenja in potovalno medicino, ki se nahajajo na devetih različnih lokacijah, na leto obišče približno 5000 do 6000 potnikov. FOTO: Tadej Regent/Delo
Čeprav vreme tega še ne naznanja, datum na koledarju priča, da se bomo kmalu odpravili na dopust. Številne državljane poleg klasičnega skoka na morje k našim južnim sosedom na Hrvaško zamikajo tudi bolj oddaljeni, eksotični kraji. Obenem izjemno privlačni in atraktivni, hkrati pa v primeru neustreznega cepljenja in zdravstvene obravnave pred odhodom lahko tudi nevarni, če ne celo smrtonosni.
Največjo nevarnost glede tropskih nalezljivih bolezni predstavljajo države podsaharske Afrike in severnega dela Južne Amerike. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) priporočajo, da vsaj mesec dni pred potovanjem poskrbite za ustrezno cepljenje, saj se le tako po cepljenju razvije imunska zaščita. V ambulantah za cepljenje in potovalno medicino zdravnik nato glede na cilj, trajanje in tip potovanja svetuje ustrezno zaščito.
Pri svetovanju mora zdravnik upoštevati tudi zdravstveno stanje posameznika in doslej opravljena cepljenja. Pred planiranjem moramo zato preveriti svoj cepilni status, kamor štejemo opravljena cepljenja v predšolski in šolski dobi. Omenjene podatke najdemo v cepilnih knjižicah oziroma v zdravstveni kartoteki. Po podatkih NIJZ vse njihove ambulante za cepljenja in potovalno medicino, ki se nahajajo na devetih različnih lokacijah, na leto obišče približno 5000 do 6000 potnikov.
Kot nam je pojasnil Samo Belavič Pučnik z NIJZ, podatka za večino najpogostejših bolezni oziroma zdravstvenih težav potnikov nimajo, saj niso prijavljene. Potnik jih namreč preboli v času potovanja. »V zadnjih petih letih pa smo imeli pri slovenskih potnikih prijavljenih 28 primerov malarije, 25 primerov denge, dva primera čikungunije in šest primerov tifusa,« navede Pučnik.
Kot najpogostejše bolezni oziroma nevarnosti, ki jih lahko doživimo v tujini, Pučnik izpostavi diarejo (36 odstotkov), okužbe dihal (21 odstotkov), pike žuželk (12 odstotkov), nesreče (sedem odstotkov), druge okužbe (pet odstotkov) ter malarijo (štirje odstotki).
Kot določa mednarodni zdravstveni pravilnik, je le cepljenje proti rumeni mrzlici obvezno za vse potnike, ki potujejo na območja z velikim tveganjem za okužbo. Med ta območja spadajo tropski predeli Afrike in Južne Amerike. Potrdilo o cepljenju, ki tako kot zaščita traja vse življenje, ob vstopu zahteva večina držav v endemičnem območju, nekatere tudi ob prihodu iz njih.
Obvezen odmerek proti potencialno smrtno nevarni virusni hemoraški bolezni, ki jo prenašajo komarji, si moramo zagotoviti vsaj deset dni pred odhodom v tujino. Po opravljenem cepljenju v ambulanti za potovalno medicino potnik pridobi mednarodni certifikat z začetkom veljavnosti deset dni po cepljenju.
Pri nas je za potnike, ki potujejo na območja, kjer je epidemija davice, obvezno tudi to cepljenje. Če potniki še niso bili cepljeni proti davici ali so bili cepljeni nepopolno in je od zadnjega odmerka popolnega cepljenja ali revakcinacije minilo več kot deset let, potrebujejo nov odmerek.
Poleg cepljenja proti rumeni mrzlici in davici Slovenija za romarje v Meko v času Hajja zahteva obvezno cepljenje proti meningokoknemu meningitisu. Kot pri rumeni mrzlici je tudi tu nujen odmerek cepiva, koliko časa to učinkuje, pa še ni natančno znano. Le pri starejših od štirih let se ve, da so varni vsaj za tri leta.
Poleg obveznih cepiv NIJZ potnikom priporoča tudi, da se zaščitijo proti virusu hepatitisa A, prav tako pa obnovijo še zaščito proti tetanusu, če je od njihovega zadnjega cepljenja minilo več kot deset let. Prav tako velja omeniti, da poživitveno cepljenje proti tetanusu krije obvezno zdravstveno zavarovanje in se opravi pri izbranem osebnem zdravniku. Za doživljenjsko zaščito proti hepatitisu A je treba prejeti dva odmerka cepiva.
Ker lahko tako v razvitem kot manj razvitem svetu opazimo porast pojavljanja ošpic, je zaščita pred njimi še posebej pomembna. Če smo se proti ošpicam cepili dvakrat oziroma smo jih že preboleli ali smo rojeni pred letom 1960, smo pred njimi varni. Cena cepljenja je sicer odvisna od destinacije, kamor potujemo, in različnih tveganj.
Cena tudi variira glede na zaščito s cepljenji in zdravili, ki jih potnik želi oziroma se zanj odloči. Ča navedemo najnujnejše, bomo za cepljenje proti davici in tetanusu odšteli 19 evrov, cepljenje proti rumeni mrzlici stane 35 evrov in cepljenje proti meningokoknemu meningitisu s štirivalentnim konjugiranim cepivom 48,50 evra.
Največjo nevarnost glede tropskih nalezljivih bolezni predstavljajo države podsaharske Afrike in severnega dela Južne Amerike. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) priporočajo, da vsaj mesec dni pred potovanjem poskrbite za ustrezno cepljenje, saj se le tako po cepljenju razvije imunska zaščita. V ambulantah za cepljenje in potovalno medicino zdravnik nato glede na cilj, trajanje in tip potovanja svetuje ustrezno zaščito.
Preberite tudi:
Cepljenje pomaga, a se neradi cepimo
»Nismo še zreli za ukinitev obveznega cepljenja«
Cepljenje pomaga, a se neradi cepimo
»Nismo še zreli za ukinitev obveznega cepljenja«
Pred obiskom ambulante preverite cepilno knjižico
Pri svetovanju mora zdravnik upoštevati tudi zdravstveno stanje posameznika in doslej opravljena cepljenja. Pred planiranjem moramo zato preveriti svoj cepilni status, kamor štejemo opravljena cepljenja v predšolski in šolski dobi. Omenjene podatke najdemo v cepilnih knjižicah oziroma v zdravstveni kartoteki. Po podatkih NIJZ vse njihove ambulante za cepljenja in potovalno medicino, ki se nahajajo na devetih različnih lokacijah, na leto obišče približno 5000 do 6000 potnikov.
Kot nam je pojasnil Samo Belavič Pučnik z NIJZ, podatka za večino najpogostejših bolezni oziroma zdravstvenih težav potnikov nimajo, saj niso prijavljene. Potnik jih namreč preboli v času potovanja. »V zadnjih petih letih pa smo imeli pri slovenskih potnikih prijavljenih 28 primerov malarije, 25 primerov denge, dva primera čikungunije in šest primerov tifusa,« navede Pučnik.
Kot najpogostejše bolezni oziroma nevarnosti, ki jih lahko doživimo v tujini, Pučnik izpostavi diarejo (36 odstotkov), okužbe dihal (21 odstotkov), pike žuželk (12 odstotkov), nesreče (sedem odstotkov), druge okužbe (pet odstotkov) ter malarijo (štirje odstotki).
Ker lahko tako v razvitem kot manj razvitem svetu opazimo porast pojavljanja ošpic, je zaščita pred njimi še posebej pomembna. FOTO: Tadej Regent/Delo
Pri nas večina cepljenj ni obveznih
Kot določa mednarodni zdravstveni pravilnik, je le cepljenje proti rumeni mrzlici obvezno za vse potnike, ki potujejo na območja z velikim tveganjem za okužbo. Med ta območja spadajo tropski predeli Afrike in Južne Amerike. Potrdilo o cepljenju, ki tako kot zaščita traja vse življenje, ob vstopu zahteva večina držav v endemičnem območju, nekatere tudi ob prihodu iz njih.
Obvezen odmerek proti potencialno smrtno nevarni virusni hemoraški bolezni, ki jo prenašajo komarji, si moramo zagotoviti vsaj deset dni pred odhodom v tujino. Po opravljenem cepljenju v ambulanti za potovalno medicino potnik pridobi mednarodni certifikat z začetkom veljavnosti deset dni po cepljenju.
Pri nas je za potnike, ki potujejo na območja, kjer je epidemija davice, obvezno tudi to cepljenje. Če potniki še niso bili cepljeni proti davici ali so bili cepljeni nepopolno in je od zadnjega odmerka popolnega cepljenja ali revakcinacije minilo več kot deset let, potrebujejo nov odmerek.
Poleg cepljenja proti rumeni mrzlici in davici Slovenija za romarje v Meko v času Hajja zahteva obvezno cepljenje proti meningokoknemu meningitisu. Kot pri rumeni mrzlici je tudi tu nujen odmerek cepiva, koliko časa to učinkuje, pa še ni natančno znano. Le pri starejših od štirih let se ve, da so varni vsaj za tri leta.
Priporočila stroke pred odhodom so jasna in vključujejo raznovrstna cepljenja ter zaščito proti malariji. FOTO: Jure Eržen/Delo
Cena cepljenja odvisna od destinacije
Poleg obveznih cepiv NIJZ potnikom priporoča tudi, da se zaščitijo proti virusu hepatitisa A, prav tako pa obnovijo še zaščito proti tetanusu, če je od njihovega zadnjega cepljenja minilo več kot deset let. Prav tako velja omeniti, da poživitveno cepljenje proti tetanusu krije obvezno zdravstveno zavarovanje in se opravi pri izbranem osebnem zdravniku. Za doživljenjsko zaščito proti hepatitisu A je treba prejeti dva odmerka cepiva.
Ker lahko tako v razvitem kot manj razvitem svetu opazimo porast pojavljanja ošpic, je zaščita pred njimi še posebej pomembna. Če smo se proti ošpicam cepili dvakrat oziroma smo jih že preboleli ali smo rojeni pred letom 1960, smo pred njimi varni. Cena cepljenja je sicer odvisna od destinacije, kamor potujemo, in različnih tveganj.
Cena tudi variira glede na zaščito s cepljenji in zdravili, ki jih potnik želi oziroma se zanj odloči. Ča navedemo najnujnejše, bomo za cepljenje proti davici in tetanusu odšteli 19 evrov, cepljenje proti rumeni mrzlici stane 35 evrov in cepljenje proti meningokoknemu meningitisu s štirivalentnim konjugiranim cepivom 48,50 evra.
