Vse več zastrupitev, z zavestnim tveganjem in nevede
Rezultati raziskav o vplivu konoplje opozarjajo na kopico tveganj.
Odpri galerijo
Hibrid konoplje, ki lahko namesto ozdravitve povzroči tudi zastrupitev. FOTO: Youtube
Zastrupitve s konopljo so vse pogostejše, še posebej skrb vzbujajoče pa je, da se pojavljajo tudi med majhnimi otroki zaradi zaužitja različnih pripravkov iz konoplje in pri starejših s kroničnimi boleznimi, ki se sami zdravijo s hašiševim oljem, je na nedavnem strokovnem srečanju o učinkih konoplje poudaril doc. dr. Miran Brvar, vodja centra za klinično toksikologijo in farmakologijo na UKC Ljubljana.
Ob srečanju, ki sta ga v Ljubljani organizirala sekcija za klinično toksikologijo pri Slovenskem zdravniškem društvu in center za klinično toksikologijo in farmakologijo, so izdali tudi pregleden zbornik Toksikologija 2018: Konoplja. Delo, ki vsebuje razprave dvajsetih strokovnjakov z različnih področij, je uredil Miran Brvar.
Zastrupitve s konopljo so posledica uživanja D-9-tetrahidrokanabinola (THC), ki je glavna psihoaktivna snov v konoplji. Dr. Brvar v svoji razpravi uvodoma opozarja, da je indijska konoplja pred leti vsebovala le od enega do tri odstotke THC, v zadnjem času pa se vsebnost THC v posušenih vršičkih pri nas postopno zvišuje in je dosegla že 20 odstotkov, medtem ko lahko hašiševo olje vsebuje 30 do 50 odstotkov THC, neredko celo več.
Po Brvarjevih navedbah se s popularizacijo samozdravljenja v zadnjih letih pojavlja vse več zastrupitev starejših bolnikov, ki nenamerno zaužijejo preveliko količino konoplje, običajno hašiševega olja. Število primerov zastrupitve s hašiševim oljem strmo narašča od leta 2011, predvsem med bolniki z malignimi novotvorbami, revmatoidnim artritisom, luskavico in drugimi kroničnimi boleznimi, ki so hašiševo olje zaužili, ker so upali, da jih bo ozdravilo. Zdravniško pomoč občasno poiščejo tudi ljudje, ki so jim konopljo, na primer v obliki piškotov, podtaknili na zabavi in si ne znajo pojasniti nenadnih težav, kot so omotičnost, zmedenost, nerazumljiva govorica, zanašanje pri hoji, motnje vida in razbijanje srca.
Zadnja leta so pri nas in drugje v Evropi, posebno pa v ZDA, pravi Brvar, vse pogostejše zastrupitve majhnih otrok, ki med raziskovanjem stanovanja in igro ali iz radovednosti zaužijejo pripravke iz konoplje, kot so kolački in napitki. V ZDA pa so postale otrokom dostopne tudi slaščice iz konoplje, ki jih prodajajo v trgovinah, denimo piškoti, bomboni, torte in pokovka, ki so privlačno pakirane in imajo imena, podobna imenom običajnih sladkarij. Poleg tega po ameriških domovih hrana, ki vsebuje konopljo, pogosto ni dobro shranjena in otroci niso ustrezno nadzorovani.
Iz epidemioloških podatkov lahko sklepamo, da se je uporaba konoplje med mladimi v Sloveniji v zadnjih letih povečala, ugotavlja dr. Milan Krek z nacionalnega inštituta za javno zdravje. Po študiji, ki jo je NIJZ izvedel leta 2012, je bil največji delež uporabnikov konoplje v starostni skupini od 15 do 34 let. Kot kažejo statistični podatki, se uvršča Slovenija med države z visokim deležem uporabnikov konoplje, kjer imajo mladostniki lahek dostop do konoplje in kjer le majhen delež mladih meni, da je redno uživanje konoplje škodljivo.
Pomemben vir podatkov o uporabi konoplje je tudi študija ESPAD, evropska raziskava o alkoholu in drugih drogah med šolsko mladino, ki jo izvajajo vsako četrto leto od leta 1995 in vključuje šolajoče se 15- in 16-letnike. Rezultati kažejo, da se je delež uporabnikov konoplje v tej starostni skupini počasi dvigoval in da je leta 2015, ko je bila opravljena zadnja študija ESPAD, v Sloveniji konopljo uživala že četrtina šolajočih se mladostnikov, starih 15 in 16 let.
Nadalje je študija pokazala, da se je od leta 1995 do 2015 delež šolajočih se 15- in 16-letnic, ki so uporabljale konopljo, povečal za 100 odstotkov, delež fantov v isti starostni skupini pa za 86 odstotkov. Skupno to pomeni povečanje kar za 92 odstotkov.
Naslednji vir epidemioloških podatkov so študije Eurobarometra, v katerih spremljajo uporabo drog med mladostniki v starosti od 15 do 24 let. Raziskava, objavljena leta 2014, je za Slovenijo pokazala, da se je delež mladih, ki konoplji pripisujejo tveganje za zdravje, z 61 odstotkov leta 2011 zmanjšal na 51 odstotkov tri leta pozneje. To nakazuje, da se mladi vse manj zavedajo škodljivosti uživanja konoplje in so med najmanj ozaveščenimi v Evropi. Manjši delež mladostnikov, ki menijo, da redna uporaba konoplje ne vpliva na zdravje, je študija pokazala samo še za Češko in Irsko.
V razvojnem obdobju lahko uživanje marihuane povzroči strukturne spremembe v možganih, ugotavljajo raziskave. Otroštvo in mladostništvo sta obdobje največje občutljivosti in ranljivosti možganov, opozarjata dr. Marija Anderluh in Borče Micev, dr. med., z ljubljanske pediatrične klinike.
Raziskave potrjujejo, da je uživanje konoplje v obdobju mladostništva, zlasti če je redno in če vsebuje konoplja visoke koncentracije THC, povezano z razvojem resnih duševnih motenj, kot so psihotične ali razpoloženjske motnje, pogostejšo odvisnostjo tudi od drugih psihoaktivnih substanc ter upadom kognitivnih sposobnosti, kar vse močno ovira človekovo delovanje in dolgoročno slabša kakovost njegovega življenja.
THC namreč deluje na endokanabinoidne receptorje v možganih, ki so telesu lastni kanabinoidi in imajo zelo pomembno vlogo v razvoju možganov, pojasnjujeta Anderluhova in Micev. Posebno v razvojnem obdobju lahko vnos zunanjih kanabinoidov poruši ravnovesje tega občutljivega sistema, kar utegne privesti tako do mikrostrukturnih kot do makrostrukturnih sprememb sive in bele možganovine ter neuravnoteženosti v povezovanju posameznih delov možganov.
Vnos THC prek endokanabinoidnega sistema vpliva na dopaminski nevrotransmiterski sistem, ki je odločilnega pomena za povezovanje in usklajeno delovanje subkortikalnih in kortikalnih struktur, zato je uživanje konoplje v razvojnem obdobju velik dejavnik tveganja za zdrav nadaljnji razvoj.
Tudi dr. Andrej Kastelic in dr. Nuša Šegrec s centra za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog na ljubljanski psihiatrični kliniki v razpravi o vplivu konoplje na duševno zdravje opozarjata, da dnevna uporaba kanabisa z leti in desetletji povzroči trajne poškodbe v spominu in kogniciji, posebno če se je uporaba začela v adolescenci. Pri uporabnikih, ki so začeli uživati kanabis že v mladosti, opažajo tudi večji upad intelektualnih zmogljivosti v primerjavi s tistimi, ki so ga začeli uživati v odrasli dobi. Kot pojasnjujeta avtorja, so kanabinoidni receptorji, ki se odzivajo pretežno na THC, predvsem v predelih možganov, ki so odgovorni za spomin, čustva, kognicijo, motivacijo in motorično koordinacijo ter imajo ključno vlogo pri psihoaktivnih učinkih konoplje.
Človeku se pod vplivom konoplje močno zmanjša sposobnost upravljanja vozila zaradi motenj pozornosti, podaljšanega reakcijskega časa in motenega motoričnega odzivanja, ob tem ugotavljata Martin Kurent, dr. med., in izr. prof. dr. Alenka Franko s kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa na UKC Ljubljana ter dodajata, da so pri vožnji pod vplivom konoplje napake pogostejše, voznik s težavo zadržuje smer vozila in ohranja ustrezen položaj na cestišču. Pri vožnji pod vplivom konoplje se močno poveča tveganje za prometno nesrečo.
Težave zaradi uživanja konoplje se pojavljajo tudi na delovnem mestu, poudarjata Frankova in Kurent, saj se zmanjša splošna storilnost, poveča se število napak in poškodb pri delu, pogosti so izostanki z dela, pojavljajo se konflikti z nadrejenimi in sodelavci. Pri delavcu, ki zlorablja konopljo, lahko sodelavci, nadrejeni in drugi opazijo neurejenost, razdražljivost, neobičajno vedenje, spremembe razpoloženja, težave pri razmišljanju in reševanju problemov, pogosta sta še pomanjkanje ambicij in popolna nezainteresiranost za delo.
V sklepni razpravi dr. Eva Stergar in prof. dr. Metoda Dodič Fikfak s kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana ter doc. dr. Rok Blagus z inštituta za biostatistiko in medicinsko informatiko na ljubljanski medicinski fakulteti obravnavajo psihosocialne dejavnike, ki varujejo mladostnike pred uporabo konoplje. Na podlagi podatkov, ki so jih pridobili v raziskavah ESPAD, izvedenih leta 2003 in 2007, so ugotovili, da pred uživanjem konoplje varuje mladostnike značilen splet psihosocialnih dejavnikov, in sicer prepričanje o tveganjih, povezanih z uporabo konoplje, izogibanje alkoholu in tobaku, druženje z vrstniki, ki ne uživajo konoplje, družina, kjer starši vedo, kje mladostnik preživlja sobotne večere, in starejši sorojenci, če jih ima, ki ne uživajo konoplje.
Zelo pomemben dejavnik je tudi mladostnikova ocena dostopnosti konoplje v okolju, kjer živi. Kot poudarjajo avtorji, je končni cilj raziskave prispevati k načrtovanju programov promocije zdravja, ki bi morali potekati v različnih okoljih in za različne ciljne skupine po vsej Sloveniji.
Ob srečanju, ki sta ga v Ljubljani organizirala sekcija za klinično toksikologijo pri Slovenskem zdravniškem društvu in center za klinično toksikologijo in farmakologijo, so izdali tudi pregleden zbornik Toksikologija 2018: Konoplja. Delo, ki vsebuje razprave dvajsetih strokovnjakov z različnih področij, je uredil Miran Brvar.
Koncentracija THC v konoplji se je povečala
Zastrupitve s konopljo so posledica uživanja D-9-tetrahidrokanabinola (THC), ki je glavna psihoaktivna snov v konoplji. Dr. Brvar v svoji razpravi uvodoma opozarja, da je indijska konoplja pred leti vsebovala le od enega do tri odstotke THC, v zadnjem času pa se vsebnost THC v posušenih vršičkih pri nas postopno zvišuje in je dosegla že 20 odstotkov, medtem ko lahko hašiševo olje vsebuje 30 do 50 odstotkov THC, neredko celo več.
Po Brvarjevih navedbah se s popularizacijo samozdravljenja v zadnjih letih pojavlja vse več zastrupitev starejših bolnikov, ki nenamerno zaužijejo preveliko količino konoplje, običajno hašiševega olja. Število primerov zastrupitve s hašiševim oljem strmo narašča od leta 2011, predvsem med bolniki z malignimi novotvorbami, revmatoidnim artritisom, luskavico in drugimi kroničnimi boleznimi, ki so hašiševo olje zaužili, ker so upali, da jih bo ozdravilo. Zdravniško pomoč občasno poiščejo tudi ljudje, ki so jim konopljo, na primer v obliki piškotov, podtaknili na zabavi in si ne znajo pojasniti nenadnih težav, kot so omotičnost, zmedenost, nerazumljiva govorica, zanašanje pri hoji, motnje vida in razbijanje srca.
Zadnja leta so pri nas in drugje v Evropi, posebno pa v ZDA, pravi Brvar, vse pogostejše zastrupitve majhnih otrok, ki med raziskovanjem stanovanja in igro ali iz radovednosti zaužijejo pripravke iz konoplje, kot so kolački in napitki. V ZDA pa so postale otrokom dostopne tudi slaščice iz konoplje, ki jih prodajajo v trgovinah, denimo piškoti, bomboni, torte in pokovka, ki so privlačno pakirane in imajo imena, podobna imenom običajnih sladkarij. Poleg tega po ameriških domovih hrana, ki vsebuje konopljo, pogosto ni dobro shranjena in otroci niso ustrezno nadzorovani.
Uživanje konoplje med mladimi pri nas narašča
Iz epidemioloških podatkov lahko sklepamo, da se je uporaba konoplje med mladimi v Sloveniji v zadnjih letih povečala, ugotavlja dr. Milan Krek z nacionalnega inštituta za javno zdravje. Po študiji, ki jo je NIJZ izvedel leta 2012, je bil največji delež uporabnikov konoplje v starostni skupini od 15 do 34 let. Kot kažejo statistični podatki, se uvršča Slovenija med države z visokim deležem uporabnikov konoplje, kjer imajo mladostniki lahek dostop do konoplje in kjer le majhen delež mladih meni, da je redno uživanje konoplje škodljivo.
Pomemben vir podatkov o uporabi konoplje je tudi študija ESPAD, evropska raziskava o alkoholu in drugih drogah med šolsko mladino, ki jo izvajajo vsako četrto leto od leta 1995 in vključuje šolajoče se 15- in 16-letnike. Rezultati kažejo, da se je delež uporabnikov konoplje v tej starostni skupini počasi dvigoval in da je leta 2015, ko je bila opravljena zadnja študija ESPAD, v Sloveniji konopljo uživala že četrtina šolajočih se mladostnikov, starih 15 in 16 let.
Nadalje je študija pokazala, da se je od leta 1995 do 2015 delež šolajočih se 15- in 16-letnic, ki so uporabljale konopljo, povečal za 100 odstotkov, delež fantov v isti starostni skupini pa za 86 odstotkov. Skupno to pomeni povečanje kar za 92 odstotkov.
Zdravniško pomoč občasno poiščejo tudi ljudje, ki so jim konopljo, na primer v obliki piškotov, podtaknili na zabavi.
Naslednji vir epidemioloških podatkov so študije Eurobarometra, v katerih spremljajo uporabo drog med mladostniki v starosti od 15 do 24 let. Raziskava, objavljena leta 2014, je za Slovenijo pokazala, da se je delež mladih, ki konoplji pripisujejo tveganje za zdravje, z 61 odstotkov leta 2011 zmanjšal na 51 odstotkov tri leta pozneje. To nakazuje, da se mladi vse manj zavedajo škodljivosti uživanja konoplje in so med najmanj ozaveščenimi v Evropi. Manjši delež mladostnikov, ki menijo, da redna uporaba konoplje ne vpliva na zdravje, je študija pokazala samo še za Češko in Irsko.
Tvegano za možgane v razvojnem obdobju
V razvojnem obdobju lahko uživanje marihuane povzroči strukturne spremembe v možganih, ugotavljajo raziskave. Otroštvo in mladostništvo sta obdobje največje občutljivosti in ranljivosti možganov, opozarjata dr. Marija Anderluh in Borče Micev, dr. med., z ljubljanske pediatrične klinike.
Raziskave potrjujejo, da je uživanje konoplje v obdobju mladostništva, zlasti če je redno in če vsebuje konoplja visoke koncentracije THC, povezano z razvojem resnih duševnih motenj, kot so psihotične ali razpoloženjske motnje, pogostejšo odvisnostjo tudi od drugih psihoaktivnih substanc ter upadom kognitivnih sposobnosti, kar vse močno ovira človekovo delovanje in dolgoročno slabša kakovost njegovega življenja.
THC namreč deluje na endokanabinoidne receptorje v možganih, ki so telesu lastni kanabinoidi in imajo zelo pomembno vlogo v razvoju možganov, pojasnjujeta Anderluhova in Micev. Posebno v razvojnem obdobju lahko vnos zunanjih kanabinoidov poruši ravnovesje tega občutljivega sistema, kar utegne privesti tako do mikrostrukturnih kot do makrostrukturnih sprememb sive in bele možganovine ter neuravnoteženosti v povezovanju posameznih delov možganov.
Vnos THC prek endokanabinoidnega sistema vpliva na dopaminski nevrotransmiterski sistem, ki je odločilnega pomena za povezovanje in usklajeno delovanje subkortikalnih in kortikalnih struktur, zato je uživanje konoplje v razvojnem obdobju velik dejavnik tveganja za zdrav nadaljnji razvoj.
Zbornik Toksikologija 2018: Konoplja navaja rezultate raziskav o uporabi konoplje v Sloveniji.
Tudi dr. Andrej Kastelic in dr. Nuša Šegrec s centra za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog na ljubljanski psihiatrični kliniki v razpravi o vplivu konoplje na duševno zdravje opozarjata, da dnevna uporaba kanabisa z leti in desetletji povzroči trajne poškodbe v spominu in kogniciji, posebno če se je uporaba začela v adolescenci. Pri uporabnikih, ki so začeli uživati kanabis že v mladosti, opažajo tudi večji upad intelektualnih zmogljivosti v primerjavi s tistimi, ki so ga začeli uživati v odrasli dobi. Kot pojasnjujeta avtorja, so kanabinoidni receptorji, ki se odzivajo pretežno na THC, predvsem v predelih možganov, ki so odgovorni za spomin, čustva, kognicijo, motivacijo in motorično koordinacijo ter imajo ključno vlogo pri psihoaktivnih učinkih konoplje.
Vpliv konoplje na sposobnost vožnje
Človeku se pod vplivom konoplje močno zmanjša sposobnost upravljanja vozila zaradi motenj pozornosti, podaljšanega reakcijskega časa in motenega motoričnega odzivanja, ob tem ugotavljata Martin Kurent, dr. med., in izr. prof. dr. Alenka Franko s kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa na UKC Ljubljana ter dodajata, da so pri vožnji pod vplivom konoplje napake pogostejše, voznik s težavo zadržuje smer vozila in ohranja ustrezen položaj na cestišču. Pri vožnji pod vplivom konoplje se močno poveča tveganje za prometno nesrečo.
Človeku se pod vplivom konoplje močno zmanjša sposobnost upravljanja vozila.
Težave zaradi uživanja konoplje se pojavljajo tudi na delovnem mestu, poudarjata Frankova in Kurent, saj se zmanjša splošna storilnost, poveča se število napak in poškodb pri delu, pogosti so izostanki z dela, pojavljajo se konflikti z nadrejenimi in sodelavci. Pri delavcu, ki zlorablja konopljo, lahko sodelavci, nadrejeni in drugi opazijo neurejenost, razdražljivost, neobičajno vedenje, spremembe razpoloženja, težave pri razmišljanju in reševanju problemov, pogosta sta še pomanjkanje ambicij in popolna nezainteresiranost za delo.
Varovalni dejavniki
V sklepni razpravi dr. Eva Stergar in prof. dr. Metoda Dodič Fikfak s kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana ter doc. dr. Rok Blagus z inštituta za biostatistiko in medicinsko informatiko na ljubljanski medicinski fakulteti obravnavajo psihosocialne dejavnike, ki varujejo mladostnike pred uporabo konoplje. Na podlagi podatkov, ki so jih pridobili v raziskavah ESPAD, izvedenih leta 2003 in 2007, so ugotovili, da pred uživanjem konoplje varuje mladostnike značilen splet psihosocialnih dejavnikov, in sicer prepričanje o tveganjih, povezanih z uporabo konoplje, izogibanje alkoholu in tobaku, druženje z vrstniki, ki ne uživajo konoplje, družina, kjer starši vedo, kje mladostnik preživlja sobotne večere, in starejši sorojenci, če jih ima, ki ne uživajo konoplje.
Zelo pomemben dejavnik je tudi mladostnikova ocena dostopnosti konoplje v okolju, kjer živi. Kot poudarjajo avtorji, je končni cilj raziskave prispevati k načrtovanju programov promocije zdravja, ki bi morali potekati v različnih okoljih in za različne ciljne skupine po vsej Sloveniji.
